… DOTIK MISLI …
V
zavetju varnem
zibam misli
neizrekljive
spet nocoj.
Naj izlije
v duhu časa
se v večnost
ta napoj.
…
… Ker vem, da sem …
prav dobro vem
sama
v
sebi
le
s
seboj.
…
Ko bi misli
se spojile
združene
v večen ples,
bi zaupanje
gojile
in prižigale
nov kres.
A misel pride
in odide,
ko pohodi jo
korak.
Volja Sizifa
zaobide,
pahnjen
tisočič
je v mrak.
…
Misel misli
misli svoje.
Dolgo v sebi
jih premleva.
Leto razdeli
na dvoje
kar se v polih
razodeva.
…
… Ker vem, da smo …
ne le danes
in nocoj
- vsi -
naposled
čisto
sami
…
sami
v
sebi
le
s
seboj.
…
Kot bi biseri
tišine
nizali
ogrlico,
z dragocenostjo
miline
napolnili
skrinjico.
…
Pa jih shranim
… te spomine …
v čas zamrznem
čutov žar.
Nit nevidne
zgodovine
položi jih
na oltar.
…
… Ker vem, da so …
neokrnjeni
spomini,
ko spontano
željni gib,
predano ujet
v popoln hip,
v arhivu
zgodbe te
edini,
če v trezorju
svoje biti
jih ohránim
kot utrip,
da ostane
- tak kot je -
vtisnjen tja,
kjer je srce;
ko še v morju
namagneten
z igro kapljic
v plesu spreten,
val se valu
je predajal,
v peni se
z mehurčki spajal,
utripáje
na obzorju,
zlit s svetlobo
čut podvajal.
~~~
V sozvočju
sinergij
postaneš
delček poezije,
v ubranosti
magíj
očara šarm
melodije.
Le predanost
te popelje
v hip popolne
harmonije.
~~~
(03. 03. 09 – by en poet – en let’ na svet’ … ~ nagajivka ~ )
photo etiziano art
“The greatest danger for most of us is not that our aim is too high and we miss it, but that it is too low and we reach it.”
(Michelangelo)
*Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni - kipar, arhitekt, slikar, pesnik …
(rojen v Toscani 06. 03. 1475 – umrl v Rimu 18. 02. 1564)