Pletivo (brez)čas(j)a

 

Iz Tebe raste vse

kar je bilo,

kar je

in

bo.

 

 S Teboj razvija se vse

kar je v nasprotju zasejano,

da vzcvétalo v razvejanih bi krošnjah

in ponujalo v posipu čar opoja,

zmes dehtiva,

ta očem neviden prah naboja.

 

Kot bi z neba se vsipal dragoceni dar,

napajal bitja z dušno prano.

  

Le v Tebi

in

s Teboj

izgublja se

 … izginja …

ves odklon v nasprotjih

našega obstoja.

 

Prepletata se znotraj Tebe

dvojnost,

oddvojenost

in

s Teboj spojena v dotiku,

tesnem stiku,

hkrati enost.

 

Navzven pa vzorce Tvojega pletiva

v času časov

… ki se za človeštvo zdi kot kratek hip v brezčasju …

tketa voljnost

in

predanost.

 

… Vendar ne …

ne v občutkih žrtvovanja.

Zgolj v hotenem delovanju,

z zavestjo

darovanja.

 

Preliva v Tebi se 

zasužnjena svoboda,

a po svobodni volji izbrana.

 

Bitjem si na voljo dana

kot izbira pristna,

ena in edina sama,

ki zmore vzradostiti bit duha,

ga privzdigovati vse do svoda,

kjer z občutki ga svobode napolnjuje,

mira trajnega poklanja,

zdrav nasmeh v vedrem jedru

z vsakim novim dnem

ohranja.

 

In le iščoč s Teboj 

bi dosegalo človeštvo ta spokoj

… v nasprotjih … 

ki jih v Tebi ni  

… preko vzradoščenih src nebroj …

v spoju oddvojenosti

odkrivalo to silno … a preprosto moč

… kajti …

le v izkustvu enosti duha

zgodi se

ta

preboj.

 

 

Ob vseh neštetih dejstvih 

 si kar si.

 Resnica in modrost

najvišja.

 

To ostajaš.

 

Tiho trkaš  

… nevsiljivo …

da bi vendarle bila spoznana

in sprejeta,

v modrosti darovana

 … čakajoč prizanesljivo …

upu prebujenega duha edina hrana

… večna mana …

ki napajaš.

 

~~~

 

Hvala Ti

ker si … Ljubezen.

 

~~~

 

 

(by nagajivka)

 

~~~

 

YouTube slika preogleda

 

  • Share/Bookmark
 
01
~ nagajivka ~
28.09.2009 15:50

Prilagam še nekaj svojih malce bolj filozofsko obarvanih misli, ki sem jih, tako kot zgornje, v zvežčič zapis(ov)ala v minulem tednu.

02
~ nagajivka ~
28.09.2009 15:51

~~~

Moj pravi dom ni hiša omejena s stenami, zidovi …
Moj dom ni vas obkrožena z gozdovi.
Ni moj dom naselje, nit’ ne kraj,
ne mesto, niti podeželje
in ne velemesto.

Ni moj pravi dom država, ki nadzira.
Niti ni mednarodna Unija.
Ni ne kontinent
in ne predpisana ustava,
v segmentu, kjer razvoj duha zavira.
Ni ne institucija religij
in ne ideologija,
kjer Resnico primež fanatizma lastna roka ubija.
Moj dom ni s “preživelo” indoktrino svet prežet,
ki v svoje kremplje me, človečka,
tisočletja vztrajno vabi
in v levo-desne me pastí
z novačenjem želi ujet …

… za ponavljajoča kruta zgodovinska dejstva
in zastrupljajoča vsak atom …
oj, da le genóm v maščevanja prid
jih ne pozabi ??

Kaj ta razmreženi sistem ponuja?
In kaj za sebi lasten cilj,
v svrho fevda,
v ljudeh spodbuja ?!

~~~

Dom je moj – osvobojenost.
Je v osvobojenosti vseh spon – Ljubezen.

In četudi so v njej vezi,
ki tkejo tesne niti med ljudmi
in človeka povezujejo z naravo
živo in neživo, (ki neživa niti ni)
te vezi svobodno izbiram.
Ne le s »srcem«.
Tudi z glavo.
Kajti slutim … čutim … vem,
da lahko le s to izbiro razprostiram
krila svoje biti in zavest obstoja,
da se v neskončnost
brez meja
lahko odpiram -
Njej, ki usmerja me v svobodo pravo,
saj le s pogledom skozi Njeno se oko,
pastém, ki ubijajo duha,
lahko upiram.

Ni moj edini dom telo,
v katerem bivam.
Moj dom v čutilih je duhá.
V vezeh prepletajočega sožitja
med izviri rek pretakajočega Življenja,
ki napaja bit – esenco slehernega bitja,
brez omahujočega strahu v smer razvitja.

Preko teh vezi nevidnih,
kjer globine zven zazna srca uho,
“nov”, realen, možen svet odkrivam.
Je v njem prijetno in topló.

Sinergija te neslišne govorice,
vibrirajoče skozi bit vseh “domov”,
odzvanja sinhronijo univerzalnega jezika,
kjer sozvočje harmonije u(ja)mejo le redke ptice,
ki vedo za pot edino,
skozi utesnjeno, ozko lino,
na Svetlobo … iz temnice.

Osvobojenost je naslov,
kjer um razloči kaj je “prav” in kaj “narobe”.
Tam s čustvi svojega srca stanujem,
le tam od rádosti lahko kipim.
V zibeli Ljubezni svojega duha pestujem,
v breztežju vseh okov Živim, domujem.

~~~

03
~ nagajivka ~
30.09.2009 02:52

Po prvem letošnjem večernem kostanjevem pikniku ob moštu, prilagam nekaj
jesenskih 5-7-5 trostišij:

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Moji čisto prvi trije haiku poizkusi, nastali lanske jeseni (kopipast s PP – ‘Misli’):

~~~

Svoboda ječí
v minljivosti listja je …
ječa svobode.

~~~

Spogled kostanjev
greje hladno sapico.
Barvita jesen.

~~~

Nôsi me žarek,
ki kukaš med krošnjami.
Rabim tvoj objem.

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Nedavno spleteni (prenos s PP – Trist*):

~~~

V tišini je zven
razpoloženja duha
iz morskih globin.

~~~

September je za
te stvari … ko se jutro
prebuja v miru.

~~~

Čas valovanja
preide v čas zorenja
hranljivih plodov.

~~~

Barvna paleta
obeta pisan šelest
v jesenskem plesu.

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

In še nekaj nocojšnjih:

~~~

Vonj po poletju
se prepleta z jesenjo,
pomladjo, zimo.

~~~

Nič manj ne diši.
Le drugačna je, jesen.
Pečeni kostanj.

~~~

Znotraj nas živé
vsi štirje letni časi.
Del prirode smo.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=_tHgtzAJePo&feature=fvw

~~~

Bližje kot sem ji,
bolj jo čutim, naravo.
Utrip vseh časov.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=1RBxLNMBBjw&feature=related

~~~

Le sonca ne dam!:)
To v meni ostaja do
zadnjega diha.

~~~

Sonce mi je všeč,
sveti enako za vse.
Ne komplicira.:)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=N090STPx-2M&feature=related

~~~

04
~ nagajivka ~
30.09.2009 03:03

Prilagam še en “razpoloženjski haiku/senryu venček” iz zvežčiča, spisan včeraj:

~~~

Odmik od sveta,
oddih od sebe, ljudi.
Kontemplacija.

~~~

Užitek skozi
blagodejno počasnost.
Integracija.

~~~

Samost v tišini -
skrivnostno poživljajoča.
Pogovor s seboj.

~~~

Le med zbranostjo
se najde čas, izgubljen
v tempu hitenja.

~~~

Ležerno korak
izstopa iz ustroja.
‘Festina lente!’

~~~

Nemirnost je plod
vrtoglave naglice.
Žrtve kaosa?

~~~

V samodejnosti
tekočega traku
ni izvirnosti.

~~~

Vlak drvi v dalj,
pokrajina pa mimo.
Opaziš drevo?

~~~

Ne premikanje.
Potovanje skozi čas
me navdušuje.

~~~

Dojeti sliko,
ki jo riše življenje:
umeti zakaj.

~~~

V podrobnostih so
majceni odgovori
na velik vprašaj.

~~~

V nenehnem stiku
z Izvirom življenja, je
beseda živa.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=gxlnnvz9lJk&feature=related

~~~

05
~ nagajivka ~
2.10.2009 02:51

02. Oktober = svetovni dan nenasilja, katerega razglasnik in vpliven zagovornik
je bil tudi na današnji dan (l.1869) rojen indijski voditelj, borec za človekove pravice –
Mahatma Gandhi (mahatma v hindujščini pomeni »velika duša«).

Njegovo glavno vodilo in vrednota – je bilo spoznanje – »pot Resnice« (satje).

~~~~~~~~~~~~~~~

Ob tej priložnosti iz septembrskega 09′ arhiva (razen zadnjega v nizu*) prilagam en “satelitski posnetek” v venčku 5-7-5 utrinkov:

~~~

Presneti “režim”!
Kaj si vendar napravil!?
“Pokopališče”.

~~~

Rak rana časa:
prezira vredna zna bit’
oholost uma.

~~~

Naduta pamet
je ujetost nad uto
mesene ječe.

~~~

Domišljija ni
enako domišljavost.
Prva je v redu.

~~~

Zrcalo časa
razkriva srž bojazni
pred biti Človek.

~~~

Omejenost še
nekako toleriram.
Hudobije ne.

~~~

V kombinaciji
s sposobnim inetelektom
je zlo najhujše.

~~~

Zaradi tega
so vojne, genocidi.
Človek ali zver?!

~~~

Ne, noben guru
ne odreši bitij pred
bolestno zlobo.

~~~

Poosebljeno
zlo se ne zna krotiti!
Zaščita vrednot?

~~~

Dvigujem krila
nad zakone nasprotij
dobrega in zla.

~~~

Vzdržnost od večnih
bitk med črnim in belim,
med dobrim in zlim.

~~~

Le tako stopim
spet na pot delovanja
v prid harmonije.

~~~

“Oko za oko
in ves svet bo oslepel!?”
Mahatma Gandhi.*

(njegova misel*)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=1dPDO3Tfab0&feature=fvw

~~~

Long live love & peace, brothers! ;)

06
~ nagajivka ~
3.10.2009 21:45

~~~

Jutro mi nasmeh je poklonilo,
dan mi je podáril sonce.

Iznad javorjev pordelih,
krožnih gibov dvigajoč,
se nad vrhovi je orehov zrelih
poslovila jata ptic,
pred odhodom v tople konce
odpela himno smelih, milo.

V ozadju sveže zelenilo
izpod mehke je odeje
kakor pisan tepih toplih barv
na jesenski ples vabilo.
Suho listje pivnalo je vlago,
izlilo nežno roso v kelih,
v soju žarkov
mračen gozdni tempelj,
krošnje, ožarilo.

Mi jutro je poklanjalo nasmeh
in dan mi je podárjal sonce.

Zdaj je večer. In ta nasmeh
ovijam v božajočo svilo.
Tebi ga skrivnostna noč poklanjam,
da ga podaríš naprej,
da … ko nov ti dan poda rokó
bi na tvoj se svod črnikaste modrine
svetlo mlado jutro vpelo
in z nasmehom na obrazu
čimveč src bi prebudilo
iz poldremeža v temí … na mrazu,
s hladno sapo v osami, brez luči …
medtem, ko bi naročje jih topline
kvišku dvigalo, objelo.

Jutro ti nasmeh bo pomnožilo,
na dlan pa dan ti položilo sonce.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=EYFC4god31o&feature=fvw

~~~

07
~ nagajivka ~
17.10.2009 00:25

Prenos z Vilinčkovega bloga, Oktober 4th, 2009 at 7:35 popoldne:

~~~

Je glasba …
Je pesem
Si ti …
in ljubezen

(by Vilinček)

~~~

(by nagajivka):

Je glasba ljubezen …
ljubezen je pesem …
v pesmi si ti in sem jaz.

Kot rosa brstičja
je zven medvrstičja …
Rahljava … napenjava …
strune v ta čas.
Da z glasbo izvabljena
dušna čutila
božansko bi čistost
v sebi odkrila,
v nikoli izpeto
jo pesem poeta
izlivala … tkala …
nikoli končala …
le znova začeto
na strune igrala,
s tipáli dosegla duhá,
kjer zven milozvočja
se nežno dotakne
sorodnega sŕca
sozvočja.

Ljubezen je glasba …
glasba je hrana …
Nikoli nahranjena …
vedno pijana …

~~~

(by nagajivka)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

08
~ nagajivka ~
17.10.2009 00:30

Prenos ‘venčka’ senryu, ki so 6.10.2009 ob 23:15 nastali na blogu Klavdije-Kie-Zbičajnik, na njeno enosmiselno iztočnico:

~~~

Ko zlo spregledaš
se ne more vkoreniniti.
Potrebuje čas.

(by kia)

~~~

by me:

Če ga spregledaš,
zlo preneha delovat’.
Brez ukvarjanja.

~~~

Ko nima hrane
izčrpano oslabi
osamljeno v kot.

~~~

Samo po sebi
ne more obstajati.
Išče upornost.

~~~

Brez antipola
izgublja tla pod seboj,
razblinja se v nič.

~~~

Nič drugega kot
eno samo neskončno
trpljenje je zlo.

~~~

Klic po uporu
je krik po pozornosti,
miru, ljubezni.

~~~

Dvig nad zakone
akcije – reakcije
v sfero sožitja.

~~~

Čista Svetloba
je vse kar potrebuje.
Po tem hrepeni.

~~~

Pomirí se le
v objemu njune skupne
barvne palete.

~~~

Tam najde sebe,
izlito med odtenke
pol-antipoda.

~~~

Nič postane vse,
bolečina izgine.
Identiteta.

~~~

Vsak duh jo ima.
Izgubljeni še išče.
Srečen, kdor najde.

~~~

(by nagajivka)

09
~ nagajivka ~
17.10.2009 00:33

Prenos s prostih poljan, 12.10.2009 ob 16:27 (Klepet-8 #253):

~~~

Brez dilem.

Nimam misli.
Razpršila sem jih
v troposfero,
da odnesó jih težki,
nakopičeni
oblaki.

Nimam besed.
Položila sem jih
v atmosfero,
pa naj, če hočejo,
stopajo
po njih
koraki.

Ta hip
prav nič
početi nočem
in zato tudi
nič
ne počnem.

Ta hip
tu
in sedaj
v vsej polnosti
v duhu
čutim
in
samo

sem.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=9WhNn6zxqVg&feature=related

~~~

Dodajam še Binovo pesmico na temo “sem”:

~~~

SI!

V mislih
tam visoko med
oblaki.

V besedah,
ki teptajo jih
koraki.

V niču vsega,
kar sicer
počnem.

V spoznanju,
da ob tebi vem, da
sem.

(by bin)

~~~

10
~ nagajivka ~
17.10.2009 00:36

Prenos s PP z dne 13.10.2009 ob 08:58 (Klepet~8 – #256),
na temo “pogled na umetnost”, oz. kdaj in zakaj je v mojih očeh lahko nekdo
Umetnik z veliko začetnico:

~~~

Ne spominjam se natančno
…… več
……… vseh tistih
<––– spremljajočih
……… neizrečenih
…… misli,
… ki si precizno jih napenjal v lok

in

pustíl

jih

v

zraku

obviset’

.
.

Ne spominjam ……………
več se dobro ……………
vseh premazov ………………
barv in zaporedij …………
ki so s čopičem …………
dejanj nekoč ……………
jih nanašali na platno ……
gibi
tvojih
spretnih
rok.

.
.

Ne spominjam več se
prav
vsake
k
a
p
l
j
i
c
e
posebej …
z njimi si napolnil morje
iz zakladnice besed.

.
.

Zelo dobro pa spominjam se
občutkov,
vtisov,
ko ob neizrekljivih mislih
izpod čopiča dejanj,
si tankočuten
interpret,

odpiral svojo dušo
skozi okence srca,
na ogled ponudil svoja dela
iz delčka tvojega sveta,
dovolil vanj vstopiti,
podeliti doživetja,
skozi tvoj pogled
jih kot v živo
dal nam
živo doživet’.

Zato si zame
Umetnik.

Zato se vame
je za vselej vtisnil
tvojega brezčasnega duhá
portret.

~~~

(by nagajivka)

11
~ nagajivka ~
17.10.2009 00:42

Kopipast s PP, z dne 15.10.2009 ob 00:42 Klepet~8 (#265), na Vilinkino iztočnico:

~~~

Ne daj upihniti svoj žar.
Ne daj …
klesati se v spomin.
Je svet preživ
in midva z njim …
So prsi tvoje
moj oltar.

(by Vilinček)

~~~

by me:

Vklešejo spomini se v skalo
le trenutki,
od prefinjene umetnosti očarani,
prevzeti …
prepleteni med dogodke, doživljaje
in zadeti
od subtilnosti ljubezni -
v nje lepote
izvezeni.

~~~

Brišejo spomini se iz peska
le trenutki …
ki jih prvi val odnese
ali vetra piš zakrije …
saj, če vrezati hoteli bi v srce
do bolečine,
le plitvino bi dosegli -
harakiri
brez globine.

~~~

Plešejo spomini tja v večnost
le trenutki,
ki se zibajo v ritmu srcu lastne
melodije …
a v holizem potopljeni
in prežeti z znanim zvenom –
iz kaotike
v težnji
do ubrane harmonije.

(by nagajivka)

~~~

12
~ nagajivka ~
17.10.2009 00:45

Prenos s PP, 16.10.2009 ob 23:07 – Klepet ~ 8 & 9 ~ http://prostepoljane.blog.siol.net/2009/10/17/klepet-9/#comments ~
na polemiko o Descartesovi filozofiji z iztočnico – “mislim, torej sem”.

~~~

RAZUM-EVANJE:

Misli omogoča mi
razum!
Da z njim pomislim,
dvomim,
umem.
Da z njegovo pomočjo
zaznavam,
kaj zaslutim,
predvidevam,
kdaj občutim,
se zavedam
in spoznavam.
Saj le z njim
lahko doumem,
dojemam,
»štekam«
in razumem.
Z njim ovedem se
in kdaj zavem,
da o vsem nedokazljivem
kar obstaja,
pač premalo vem.
Vem pa to,
da ta razum,
nahaja se v duhu.
Čeprav prežema
celega človeka,
v epifizi
bojda biva.
Duh se z duhom
povezuje,
s tvojim,
mojim,
vašim,
našim,
v skupni enosti kraljuje
in skrivnosti
še neraziskane
rad nam prek’ spoznanj
razkriva.

~~~

Razume(va)m, torej sem?
Zavedam se, torej sem?

(by nagajivka)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Prilagam še nabor vseh besed, s katerimi smo na PP (bolj za hec kot zares!) :D
dopolnili Descartesovo ~ “mislim, torej sem”.

Prenos s PP ~ 23.10.2009 ob 00:13.

~~~

»Mislim, torej sem«:

Dvomim, torej sem.
Zavedam se, torej sem.
Razume(va)m, torej sem.
Štekam, torej sem.
Dojemam, torej sem.
Holiziram, torej sem.
Čutim, torej sem.
Sočutim, torej sem.
Ljubim, torej sem.
Občutim, torej sem.
Doživljam, torej sem.
Valujem, torej sem.
Zaznavam, torej sem.
Ustvarjam, torej sem.
Vibriram, torej sem.
Pôjem, torej sem.
Težim, torej sem.
Bluzim, torej sem.
Sem.
Smo.
Odmevamo, torej smo.
Odzivam se, torej sem.

In še nekaj ocvirkov iz zadnjega dela ‘zbirke’: :D

Umem, torej sem?
Razumem, torej sem?
Dišim, (imam svoj duh) torej sem?
Dražim, torej sem!
Si, torej sem!

Če samo ‘špegamo’, torej nismo?
Bloggam, torej sem??
Tihotapiš se, torej SI!
Difuziram, torej sem?
Upam, torej sem?

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

DODAJAM PESNIŠKI PREPLET/duet Z VILINČKOM ~
ki je izbrala nekaj besed iz zgornjega nabora, jih vpletla v pesem
in mi jo v nadaljevanju te teme posvetila ~

prenos s PP – 24.10.2009 ob 21:31:

~~~

V:

Ne DVOMI kadar te življenje
LJUBI, LJUBI …
te toplo greje
in te boža s poljubi.
Podvomi raje
v črne sive težke čase,
v oblake takrat spleti svoje sončne klase.

(by Vilinček)

~~~

N:

Ni dvoma, ko Življenje ljubi.
Ker takrat ga ljubim jaz.
Z vso bitjo, brez dileme,
se predajam tem občutkom -
kot vodilu skozi čas.
Nič ne dvomim v ta občutja,
zame živ so
smerokaz.

(by nagajivka)

~~~

V:

Naprej še tvoja vedra duša
naj nas hrani …
OBČUTKOV lepih
se nikdar naš svet ne brani …
ko radoživa vsa
prihajaš nam naproti:
Lepo se najti je s teboj na isti poti.

(by Vilinček)

~~~

N:

Lepota sama se poraja
iz občutkov v prepletu.
Tam odnosi medsebojni,
če so čisti, brez nesnage,
dušo silijo k polêtu,
jo dvigujejo, vedrijo,
v inspiracijo
poetu.

(by nagajivka)

~~~

V:

Zapluti v pravljico,
jo v sebi DOŽIVETI .
Čeprav RAZMIŠLJAM kdaj:
»Težko je to DOJETI!?«
A že si tam nekje …
v opravi vsej bleščeči.
Prihajaš k meni princ …
Spoznam te v svoji sreči.

(by Vilinček)

~~~

N:

Je življenje doživetje,
vse od »vzhoda« ~ do »zahoda«.
Naj bo v pravljici, reali,
igri, snu, al’ sanjariji,
v domišljiji, poeziji,
naj bo kritika, al’ oda,
zame vedno je -
prigoda.

(by nagajivka)

~~~

V:

Ne Vem kaj krivo je?
Ne vem? Ker vse ne ŠTEKAM!
Spet kdaj v omamo padam
in se opotekam.
Razum po svoje gre,
se klati z domišljijo.
Kar kmalu z njo zabredem
v novo melodijo.

(by Vilinček)

~~~

N:

In tako je tudi prav.
Kjer domišljijo vodi vest,
tam ni bojazni, da razum
zapadel bi v mrakobo »dneva«.
Še v znánosti se nje dražest
izliva v znanje – kot spoznanje,
da v razumu je
za-vest.

(by nagajivka)

~~~

V:

ZAVEST mi pravi:
Brž se dvigni z nezavesti!
Iz HOLIZIRANJA
bi mogla čuda splesti …
Še SI, še SEM, še SMO
kot vsi ostali drugi…
Vsi srečni … kadar nas življenje LJUBI,
LJUBI.

(by Vilinček)

~~~

N:

Še sem, si, je …
in sva, sta, sta …
in smo, ste, so …
v iskanju sreče.
A če ljubimo življenje,
ga doživljamo kot dar,
ono ljubi nas – Živeče!
… v tej »skrivnosti« je
ves čar …

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=RMSQ7SbX2Qk&feature=related

~~~

13
~ nagajivka ~
23.10.2009 01:31

Prenos s prostih poljan (Klepet ~ 9) – v prepletu z Vilinčkom –
20.10.2009 ob 00:21

~~~

Tako živ in lep
je svet, ko se mu predaš.
Čutna narava.

(by Vilinček)

~~~

Živ in lep je svet
v prepletu skrivnostnih nitk.
Moč ‘misterija’.

V cesarstvu čutil
dom življenja oživi.
Sladka predaja.

(by nagajivka)

~~~

Brezčasni stihi
se zlijejo z življenjem.
Živiš jih v sebi.

(by Vilinček)

~~~

14
~ nagajivka ~
23.10.2009 01:37

~~~

Prenos s PP – Klepet ~ 9
21.10.2009 ob 00:45 – v nadaljevanju zgornjih – na temo o “brezčasju” tako in drugače:

~~~

spisani za Vilinčka:

~

Večnost … je … traja …
brez časa … konca … kraja …
ostaja v tebi.

~~~

Ko melodija
postane ti in ti
postaneš pesem.

~~~

V sebi jo živiš
poezijo izlito
v ‘atome’ čutov.

~~~

Čas se ustavi
s trenutkom spoja dveh duš
v en utrip srca.

~~~

Tam bi lebdela.
Izgubljena v brezčasju,
ujeta v poljub.

~~~

spisan za Leo199:

~

Znotraj utvare
vseh predstav o življenju
je utrip resnice.

~~~

(by nagajivka)

15
~ nagajivka ~
23.10.2009 01:42

Kopipast s PP z dne 21.10.2009 ob 00:45 ~

~~~

BREZČASJE – ZA VSE ČASE:

V brezčasje ujeti so
trenutki
in dogodki …
prav posebni,
trajni, večni,
nepozabni,
taki …
klasično-všečni,
ki presežejo
vse čase.

Se v brezčasje zapisujejo
besede,
ki vsebujejo resnico.
Tisto … trajno, večno,
nepozabno,
klasično-všečno,
ki eone preživi …
seže čez vse
čase.

V brezčasje zarisujejo se
slike,
kot prikaz dogodkov,
z živo zgodbo v ozadju,
tisto trpko,
hkrati nepozabno-srečno …
klasično-všečno,
ki spaja bitja
skozi
čase.

V brezčasju pletejo se
stihi,
ki ustvarja jih življenje
in jih preslikava v pesmi,
da so večne,
kot povesti
tiste klasično-všečne,
ki privrejo iz globin,
kot pletivo
za vse
čase.

Brezčasje
napolnjuje glasba,
ki odmeva sinhronijo,
tisto polno,
trajno, večno,
ki napaja bit duha,
čutno, klasično-všečno,
ki dotakne se
srca
in preživi
‘moderne’
čase.

(by nagajivka)

~~~

Dodajam še Binovo pesnitev z dne 23.10.2009 ob 09:40 ~ na temo:

~~~

Brezčasje

V brezčasje ujamejo se
silne zmote,
do abote
samovšečni
dvorni norci
zadnje mode
slepi heroji
nori borci…
kot ikone
svoj´ga časa.

V brezčasje pišejo se
nebuloze,
shizofrene umetnije
nerazumne, brez vsebine
zmes sladkorja
in grenčine
prazne marnje…
v sramoto
svoj´ga časa .

V brezčasje rišejo se
freske.
Na svež omet
vsakdanje hiše
polbeli kruh
s kozarcem vina
šop pelina
v ustih žene…
bleda beda
svoj´ga časa .

V brezčasje pletejo se
pesmi.
Zamolčane, pritajene
temni lesk iščoče duše
zvonke, jasne,
v svet poslane,
gromoglasne
epopeje,
elegije…
kot odsev so
svoj´ga časa .

V brezčasje se razlega
glasba.
Spev huronski, kakofonski,
zvok triangla
iz tišine,
hrup fanfar,
jok violine…
v sozvočju
svoj´ga časa.

(by bin)

~~~

16
~ nagajivka ~
23.10.2009 01:47

Kopipast z Vilinčkovega bloga:

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/10/18/vsec-si-mi-prosta-poezija-rime/#comment-41718

~ nagajivka ~ pravi:
Oktober 21st, 2009 at 6:11 popoldne

~~~

Všeč si mi,
ko najdem te.
Ko najdem tisto …
kar že vem.

(by Vilinček)

~~~

Vem …
že vem …
Že ves čas vem!
Ko iščeš me,
da najdeš me.

Pa saj veš kje …

Ja tam …
prav tam,
kjer si zadel me
v srce …
ko si z občutkom
čisto prvič
izgovóril
moje ime.

Všeč mi je …
A veš …

Že veš?
Že ves čas veš!
da tvoj šepet
doseže me.

Pa saj veš kje …
Všeč ti je?

Ja tam …
prav tam,
kjer čuvam ga …
in hranim kot svetínjo.
Tam …
kjer čisto prvič sva
drug drugemu
odprla skrinjo.
Tam kjer prvič,
čisto prvič
zrla sva v oči … obraz.
Tam …
prav tam …
kjer skupaj sva
poslúšala
utripa
glas.

(by nagajivka)

~~~

17
~ nagajivka ~
23.10.2009 01:52

~~~

prepis iz osebnega arhiva, 13. oktober 2009 ~ (venček 5-7-5 zložnih utrinkov iz Firenc)

http://www.youtube.com/watch?v=CmZVLtOJYk4&feature=related

~~~

Nepotrpežljiv
podléga vonju krví.
Bojevnik David.

(Michelangelova znamenita marmorna skulptura – ‘Davidov kip’)*

~~~

(potep po mestu):

Dar zapuščine
v zibeli renesanse.
Srce Toscane.

~~~

Duh utopije
prisoten v reali.
Monumentalnost.

~~~

‘Santa Maria
del Fiore’ … impozanten
spomenik časa.

~~~

»Roža Marija«.
Odlika materinstva.
Poslednja sodba.

~~~

Stene oživé.
Freske v katedrali,
zakladnica zgodb.

~~~

Kozmos v malem.
Lepota estetike.
Geometrija.

~~~

Osmerokotna
nosi samo sebe.
Gotska kupola.

~~~

Arhitektura
florentinskih palač.
Red harmonije.

~~~

Skladnost proporcev
»Idealnega mesta«.
Matematika.

~~~

Polkrožni obok
približa nebesni svod,
privzdigne tempelj.

~~~

Z nezemsko lučjo
osvetljena svetišča.
Ave! Zlati rez.

~~~

Zastane mi dih.
Vrhunska umetnost.
»Vidim«, torej sem!?

~~~

Nebeški prizor.
Gledam/mislim z distanco.
Moč doživetja.

~~~

V tej dimenziji
se misli pretvorijo
v popoln uvid.

~~~

Večna neskončnost
resničnejša od resnic.
Duh zahrepeni.

~~~

Izgine prostor.
V skladni povezanosti
izgine še čas.

~~~

Neopisljivo
občutenje enosti.
Stik z vseprisotnim.

~~~

Sfera vseh zaznav.
Duhovna istočasnost:
zavest brezčasja.

~~~

18
~ nagajivka ~
23.10.2009 02:04

Prepis iz arhiva, 15. oktober, 2009, Firenze ~

Galerija Umetnosti Uffizi ~

http://www.youtube.com/watch?v=YFX7Q-6RSc0

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Alessandro Botticelli:

.
.
.

Nič pohote
v motivih renesanse.
Le žametno-svileni lesk
prosojnih kož
v božanski čistosti golote.
Eliksir deviškosti
izlit
v
čas.

Iz biserov spleteni venci rož
krasé slapove bujnih las,
v očeh sijaj miline
na obrazih blaženih
okras …
opoj skrivnostnega nasmeha …
očarljivosti
lepote.

Mehke linije …
Nedotakljivost.
Zrcalo nekega srca …
ki ljubi.

Ljubeča čutnost.
Občutljivost …
lirična … kot krhek cvet
med pomladnimi poljubi.

Usodna neminljivost.
Zgodba.
Mistika.
Nedosegljivost.

A na platnu
in pred njim
njegove sanje
oživijo.

.
.
.

Slikar v hrepenenju
utelešenje ljubezni
izpod čopiča
prelije
v vizijo.

.
.
.

Ne misel.
Kakor tudi ne otip
in ne besede
niso to …
kar roko vodi.

V eterični zamaknjenosti.
Tam …
začuti svoj utrip
drhtečega srca …
ki ljubi.

V vznesenosti božanskega navdiha
ujame svoj brezčasen hip
lebdečega duha …
ki snubi.

Ne od misli …

in ne od otipa …

kakor tudi od besed

ni zanesen.

Le čudovit privid občutij
ob prisluhu morskih pen
je ta …
ki prav do zadnjega vdiha
ga napaja z virom
neusahljivega
navdiha.

Občutja so …

ki zibajo ga
v sladki
sen.

.
.
.

~~~

(by nagajivka)

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Rojstvo Venere:

http://www.youtube.com/watch?v=kE7IPIRyZb0&feature=related

~~~

The Mistery of Simonetta Vespucci:

http://www.youtube.com/watch?v=2j8kDDTr6eE&feature=related

~~~

19
~ nagajivka ~
26.10.2009 00:27
20
~ nagajivka ~
26.10.2009 00:33

(pred odhodom)

DOMOV ~ I. del

http://www.youtube.com/watch?v=vRzFwQXZzHA&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=UcCZIuCVgOs

~~~

Divja reka …
kamen vroč.
Hlad meglic
iznad brzic.
Bleda luna …
črna noč.
Topla dlan …
moj pristan.
Dva zavoja …
en razcep.
Prek’ vodá …
na potep.
Pet dotikov …
dolg poljub.
Oprijem …
nič obljub.
Tesen stik …
brez okov.
Čvrst objem …
skupen dih.
Tih šepêt …
glasen krik.
Mesečina …
žive sanje.
Blag vrtinec …
nežnovanje.
Naokrog …
spet domov.
V neskončno
plimovanje
izpod najinih
mostov.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=Lvp9Mw3ARmM&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=EJwNS-FPXOI

~~~

Grazie Firenze!
Arrivederci e ciao!
Ti amo, Arte.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=UMwcGPjYAIk
http://www.youtube.com/watch?v=gCctV7fjvGU&feature=related

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

DOPIS (po prihodu) ~ 27. Oktober 2009 ~

Stihi ~ ‘DOM DVEH “POLOVIC” ‘ ~ (dveh celot v eno)

(kot dopolnilo k zgornji pesmici)

DOMOV ~ II. del

~~~

Divja reka … najde pot.
Ohlaja s pljuski … kamen vroč.
Odprší … razbeljen pesek
v hlad meglic iznad brzic
med pisan mavrični obroč.
Bleda luna … pojenjuje
tanjša krajec … do praznine …
črna noč … nebo ovija
med plejade … tke spomine.
Topla dlan … v topli dlani …
moj pristan … vzvalovani.
Poln tolmun … strasti plamteče …
dva zavoja … med bregovi …
en razcep … do jeka sreče.
Prek vodá … kot ptica v lêtu
dvig … postanek … na potep.
Pet dotikov … pet čutil …
dolg poljub … čarobno lep.
Oprijem ki traja … traja …
nič obljub … saj jih ne rabi …
želje nosijo … do raja.
Tesen stik … kakor magnet …
brez okov … le sila vleče.
Čvrst objem … v intimi duše …
skupen dih … pobeg iz ječe.
Tih šepêt … v slasteh bližine …
glasen krik … v drob zareže …
Mesečina … dah na vratu …
žive sanje … v budnost zveže.
Blag vrtinec … čute srka …
v nežovanje … noč obleče.
Naokrog … ta žar ne mine …
spet domov … želi drhteče.
Prek gorá … vodá … bregov …
tja v neskončno plimovanje
izpod najinih mostov.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

http://www.youtube.com/watch?v=1nevuWdIIOU&feature=related

~~~

Doma!

Jutri pa na jesensko-počitniški odklop … oz. priklop … ;)

21
~ nagajivka ~
1.11.2009 00:07

Namenjeno vsem preminulim:

~~~

Namesto sveč …
namesto cvetja …
“prižigam” stihe vam nocoj.
Da vam povem,
da vse kar nas še vedno spaja …
… so naša skupna doživetja
in odnosi medsebojni
polni razumevanja … topline
sočutja … nežnosti … bližine
iz časa,
ko je vaš duh v telesih bil živeč.
Da je to naposled vse kar šteje
in vse kar nam ostaja.

~~~

http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/02/01/v-spomin/#comments

~~~

22
~ nagajivka ~
1.11.2009 00:15

In še nekaj prvonovembrskih stihov (z dopusta) – namesto sveč in cvetja,
kot poklon “na daljavo” – nekaterim meni še posebej dragim, ki so odšli …
a ostajajo v spominu mojih misli in srca.

~~~

Blagor vam …
ki ste odšli
v zazib spominov doživetih
zapuščajoč sledi
v ljubezni darovanih
odtisnjenih v labirint stezá izpotovanih.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=JR_cvyv922Q&feature=related

~~~

Blagor vam …
ki ste utirali neuhojena brezpotja
in se z zrelim zrnjem na prosojni dlani …
s šopkom blagrov v nasmeh srca ujetih …
z darovi zlatoklasja vseh vezi
ki ste jih stkali …
… izlili v spokoj
brezčasja.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=-IF9GfXa5LA&feature=related

~~~

Blagor vam …
ki ste v nebo rojeni
odrešeni tegob in bolečin
olajšani posvetne teže mask in zmot
obupa … gneva …
utopij … zablod …
in ostajate v vezeh duha …
kot živ spomin.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=EleQhHSIP9k&feature=player_embedded

~~~

Blagor vam …
ki ste iz trpljenja v naročje mira obujeni
v objem esenc esence večnosti
v tok brezmejnega izvira potopljeni …
porojeni na skrivnostno pot
neskončnosti.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=0uc01ASDJT8

~~~

23
~ nagajivka ~
5.11.2009 02:30

@#23:

~~~

Naj iz dveh se v skupno steka …
duša z dušo … ena reka,
da se sanje lesketajo …

(by Vilinček)

~~~

DOM DVEH “POLOVIC” (dveh celot v eno) ~ III. del:

by nagajivka:

Zdaj sva jih še v živo stkala …
med dotiki čutnih usten,
ko si k sebi me potegnil
in se prisesal na moje …
nežno, mehko, toplo, vlažno,
sva pokrila se s poljubi,
da je reka vzvalovala,
šepetala isto željo,
da popolnoma predala
bova hkratni se izgubi …
odletela na svoj otok …
kjer ni nič, prav nič več važno,
spet v ugodju bova predla
do sočasne sile jeka …
drug v drugemu spojena,
v eno samo prepletena …
kakor struni med trzljaji
v sozvočju drgetala
sredi vala … v sotočju,
dvoje kapljic … ena reka.

(by nagajivka)

~~~

24
~ nagajivka ~
5.11.2009 02:33

Prenos pesmi, ki sem jo spisala na Vilinčkovi strani (po navdihu > na njeno naslednjo – pod #25):

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/10/24/kadar-te-zivljenje-ljubi-ljubi-prosta-poezija-rime/#comment-41935

~ nagajivka ~ pravi:

November 5th, 2009 at 1:52 dopoldne

Do obzorja TVOJ’GA svoda ~ (posvečeno Vilinčku) ~

~~~

Bodi kakor čista reka
v svetu lačnih …
izsušenih …
preperelih src nebroj
v svetu duš izstradanih bližine …
bodi tempelj, bodi meka,
bodi živ, hranljiv napoj,
izvir bistrine.

~~~

Bodi kakor žuboreči potok
v svetu mlačnih …
odtujenih … bolnih … mrkih
pa pozabljenih … drugačnih …
in prisiljeno odraslih …
v svetu brez igrivega nasmeha
bodi ôtrok
in uteha.

~~~

Bodi kakor bučen slap
v svetu “gluhonemih” …
hudourniško jim pesem poj
v svetu zla … krivic … zlorab …
naj jo berejo ti z ustnic,
ko jih bode dotakníla
kaplja tvojega
pršíla.

~~~

Bodi jezero tihôte
v glasnem svetu brez tišine …
kot zrcalo “slabovidnim”
plitvih src … in brez dobrote …
Lice tvoje – ogledalo
luč gladine
naj odseva
in pokaže napajalo
z dna razsežnosti
globine.

~~~

Bodi kakor morska kaplja,
ki se s sončnim žarkom
staplja
daleč nad oblaki teme …
ki kot krokarji zlovešče bdijo
in prežijo na svetlobo
v svetu sončne poezije,
da zakrili bi resnico
iz lepote
melodije.

~~~

Bodi sebi svoj izvir,
ki v brezvetrju poganja …
v neurju črpa mir.
Da se le venomer iz tebe reka
v tvojo svetlo smer izteka …
pripojena … izlita v eno …
ali v toku razdvojena …

… vedno eno ji dovoli:

pusti … pusti
naj te nosi voda
do obzorja TVOJ’GA svoda.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=YSYzyI9JApg&feature=related

~~~

25
~ nagajivka ~
5.11.2009 02:26

Kopipast z Vilinkine strani – http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/10/24/kadar-te-zivljenje-ljubi-ljubi-prosta-poezija-rime/#comment-41935 – z njenim čudovitim odzivom (glosa)
na I. in II. del mojih stihov “Dom dveh polovic” ~ (#20):

~~~

Arhiv “POMLADNA PRAVLJICA” – Valentinov pogum – avtor VILINČEK:

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE – malo drugače)

~~~

Mark Knopfler (Dire Straits) – Going Home:

http://www.youtube.com/watch?v=gCctV7fjvGU&feature=related

~~~

by Vilinček:

Proti tebi… čez sinjino,
kot labod po vodnem glaju…
da se sanje lesketajo,
ko me češejo z divjino,

svilnate vetrovne roke;
ki mi dvigajo telesce,
rahločutno kot peresce;
kjer posvajam vodotoke,
čez šumnike… tja v loke,

z ozkih graben, v kotlino;
tja … odpirajo v širino,
se smaragdne mi poljane.
Slišim v sebi zven hozane:
Proti tebi … čez sinjino.

Da s poljubi te posujem,
ki na ustnicah rdečih,
vse bolj polnih in čutečih,
rastejo, da jih darujem…
da te v cvetu občudujem,

ko dehtel boš, v modrem raju.
Prav v vsakem dotikljaju,
zate vanj čudesa skrijem,
in z lepoto te ovijem.
Kot labod po vodnem glaju,

bom v kapljicah drsela,
da odenem te v dražljaje;
tisto, kar imaš najraje,
ko se bom nad tabo pela:
Več ti vrnem, kot bom vzela.

Kjer začutiš me v božljaju,
skrila srečo sem za naju.
Naj iz dveh se v skupno steka…
duša z dušo … ena reka,
da se sanje lesketajo.

Misli najine zvedave,
ki naraščajo v hotenja;
v koritu poželenja,
dvigava se v oktave:
Takrat, kot iztok sva lave…

ognjenika pod vročino,
ki izbruhne z vso silino:
Kam me neseš? Med monsune?
Slišim harfo, njene strune,
ko me češejo z divjino.

(by Vilinček)

26
~ nagajivka ~
5.11.2009 02:32

VILINČKOVA “REPLIKA” na mojo #24:

~~~

Dire Straits-Why Worry
http://www.youtube.com/watch?v=_03uXQiz6eY

~~~

by Vilinček:

Kadar iščeš me z nasmehom,
kadar iščeš me z veseljem,
v tvoj čolniček brž prisedem
in po reki se zapeljem …
dveh potočkov,
ki sta eno.

Žuborijo tvoje misli,
z njimi plešejo poljubi,
v svetle kapljice stopljeni,
ko moj princ me znova snubi
in želiva si
le eno.

Čez oči zapiram veke,
ker po njemu se mi toži,
da kot v slapu razpršijo
nežno se po moji koži
ter združujejo
v eno.

V jezera … v morja čustev,
v širi duše in globine;
biserčki, ki zavrtijo
lepših juter sončne mline …
Mar jih slišiš?
Še sva eno.

(by Vilinček)

~~~

27
~ nagajivka ~
6.11.2009 18:59

Prenos rimarije, ki je sinoči nastala na Mijauovi strani:

http://mijau.blog.siol.net/2009/09/21/zamrznitev-pokojnin/#comments

~ nagajivka ~ pravi:

6.11.2009 ob 01:23

Dragi moj prijatelj Mijau …
Si zadnje čase nekam tih.
Ne gre … da bi ta dan prespal.
Le zapiši kakšen stih.

A kje sva te z Vilinčkom našli???
Kaj porečeš, kje … le kje?!
Točno tam kjer sva se znašli -
kjer v spominu je ♥ !

In ti bi zdaj se temu čudil???
Si pozabil mar na naju???
Vse sladkosti bi zamudil,
da le izognil bi se raju???

To nikamor več ne vodi …
Si včasih bil zgovoren dec.
Vsi upi splavajo po vodi,
če še ti nis’ več za hec.

So mati te tako vzgojili???
Kaj se zadnje čase greš???
So te mar zato rodili,
da le občasno kaj poveš???

Si na druščino pozabil???
In zakôpal vse spomine?
Si besede vse porabil,
al’ jih šparal boš do zime?!

Ne, ne bom ti arij pela,
ker preveč nas ignoriraš.
Le eno si bom zaželela:
da še kdaj nam kaj zasviraš!

A misliš, da za penzionista
ni primerna blogosfera???
Naslajaš v vlogi se statista,
ko raja se za tabo cmera???

Le glej, da nas ne razočaraš.
Privošči kdaj nam malo smeha.
In zakaj nas več ne maraš?
Smo sami angelčki, brez greha.

Razen … ko se kje na kup
zberemo ‘brezgrešni’ trije …
tri šestice … živ obup …
brez svetniške iluzije …

To smo ti, Vilinc in jaz.
Romantični in občutljivi.
Se vsi smejijo nam v obraz,
pa vendar nismo zamerljivi.

Tole vse je za nocoj.
Sam tolk da veš, da mislim nate.
Naporen dan je za menoj,
raje jutri pridem v svate.

Še prej pa ti seveda voščim
tri cisterne energije,
ker prav res ti ne privoščim,
da zmrzneš sredi »poezije«.

Če youtube gre verjeti,
pol izgovorov pač nimaš.
Če muc se ta naučil je peti -
pa lahkó tud ti kaj zrimaš!

Mijauu za r.d.:

http://www.youtube.com/watch?v=AelmBI0sJ3A&feature=related

~ :meeeooow: ~

Pa lahko noč in lepe sanje,
(z Lollobrigido ali brez)
dobre želje naj te vanje
potopijo čez in čez.

28
~ nagajivka ~
6.11.2009 19:07

In še en kopipast mojega sinočnjega rogoviljenja na Mijauovem blogu, ki pa ga,
se razume – v svojem mačje-škorpijonskem slogu (do tega trenutka) v nadzorni plošči,
še “ni uspel” potrditi … ;)

http://mijau.blog.siol.net/2009/09/21/zamrznitev-pokojnin/#comments

~ nagajivka ~ pravi: Komentar je potrebno moderirati.

6.11.2009 ob 02:46

O, ne! Ne bom še dala mira!
Še “vlakovno kompozicijo” pripnem.
V dokaz vsem – kako Mijau svira,
ker včas’ blefira, da je »nem«.

No, pa tud zato, da osvežim
njegov spomin brez bilobila,
da ga malo nasmejim,
pa da odpre mrbit si krila???

~~~~~~~~~~~~~~~~~~

ARHIV s prostihpoljan (lanskoletni Klepet~3)

4.11.2008 ob 14:27

“POZORIŠTE U KUĆI”:

166 kitic (+ današnji dodatek) – I. dela “nanizanke”, s podnaslovom –

“SEDEM MOŠKIH”:

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~ngj~:
Sedem moških bi rabíla,
da muham mojim zadosté,
tole sem ugotovila:
eden mi premalo je!!!

S prvim bi se šla romanco,
nežne pesmi bi mi klêpal,
šepetal bi mi z distanco,
moj se duh ga neb’ otepal.

Z drugim v hribe šla v nedelo,
vrh gorá bi jodlala,
bi od višine se zvrtelo,
od sreče vriskala bi oba.

Tretji bil bi za zabavo,
če nasméjat’ bi me znal -
bi takoj zgubila glavo,
dala b’ ga na piedestal.

Četrti bil bi za klepet -
vedno, ko se mi zahoče,
srcé bi moje znal odpret,
slišat kaj mi v duši joče.

Ta peti bil bi moj mornar,
bi s sabo me na morje vzel,
kot sanj vseh mojih bi vladar
v objemu sreče uživat smel.

Šesti, ta bi z mano plésal,
z gibi v ritmu me očaral,
če v ekstazi bi se stresal,
moj ga duh bi zmerej maral.

Sedmi, ta bi bil prijazen,
smučal bi, kitaro igral,
se kar vsako noč za kazen
k meni stiskal in crkljal …

Kje pa take naj si najdem?
Mi kdo od vas lahko pove?
So mi rekli naj se znajdem!
Oglasov v cajtung pišem ne!!!

~~~

mijau:
Stvar je taka z oglasi:
tam se skriva pravi obraz -
on nadene se z okrasi,
se stvarnost vidi le čez čas.

~~~

~ngj~:
Saj zato pa sem – na blogu,
da princ mi kaj nazaj pove,
res, prisežem ti pri bogu,
hitro vidim kakšen je.

~~~

bin:
Le išči, išči, nič ne joči,
bodi iznajdljiva, smela,
a najprej se v sebi odloči,
kaj bi ti sploh rada imela?

~~~

~ngj~:
Da sem ‘zvedla kaj sploh hočem,
(je tebi uspelo? to ne vem!),
spoznat’ sem mogla česa nočem!
Sem povedala kaj čem!!

~~~

mijau:
Vse preveč bi ti hotela,
da bi moglo se zgodit’.
Pretiravat’ ne bi smela,
če bi hotla srečna bit’.

~~~

~ngj~:
Se ti zdi, da pretiravam?
Kar svoj “HAREM” si preberi!
Nič se jaz ne preseravam,
nič se tu mi zdaj ne cmeri!

~~~

bin:
Ne vem, če vidiš ali ne,
kaj vaju tukaj razlikuje?
Ti še naprej bi rada vse,
mijau je šel iskat na tuje!

~~~

~ngj~:
Saj! O tem tu govorimo!
Zakaj bi ne imeli sanj?
Vsi pač nekaj si želimo …
Brez želja – kot suh smo panj …

~~~

mijau:
Kako ne vidiš tu razlike?
Moški bi naj imel le eno??
Če ste od nas prevzele čike,
naj vam bo vse dovoljeno?

~~~

~ngj~:
Če vsak bi mož dovolj imel
za svojo drago energije,
bi svet se ta drugač’ vrtel,
nihče neb’ iskal kompanije.

~~~

drMagnum:
Veliko še je teh razlik,
tud’, če gre samo za eno.
Željá je včasih za kubik,
imeti več ni zaželeno.

~~~

~ngj~:
Prav imaš, res je razlika.
Zato ponavljam eno stvar:
smo drobni koščki mozaika -
je v dopolnjevanju čar.

~~~

bin:
Naj se pojavim v ženski vlogi,
tu med nami, v tej razpravi,
al’ se vdam delitvi togi,
po tem, kar ‘mamo med nogami?

~~~

~ngj~:
Kar ostani v moški vlogi!
Že tako vas je premalo!
Se sprašujem kaj pri bogi
mnoge je od tu odgnalo …

~~~

mijau:
Varji se predvsem mornarja -
njemu dom je vsaka luka.
Svojo ženo zanemarja
in doma bolj redko f…

~~~

~ngj~:
Kaj Mijau jaz tu zdaj morem?!
Morje … to je zame pojem!!!
Sanjat’ nehati ne zmorem,
tam sem srečna – kot na svojem …

~~~

bin:
Saj bi rada, pa spet ne bi,
od vseh bi smetano pobrala,
slabo drugim, dobro sebi,
vrline moške bi razdala.

~~~

~ngj~:
Vidim, da si lajdre vlogo
iznenada, Bin, privzel??
Govoriš kako bi “nogo
dala” tist’mu, ki b’ te vzel???

~~~

mijau:
Misliš, da bi plesal šesti,
kakor bi mu ti igrala?
Urško hitel bi ponesti,
ti spet sama bi ostala.

~~~

vlatka:
Naj zdaj zmotim ta vaš zven
vse prisotne družbe zbrane …
Skrbno čuvate svoj plen,
vidim, da ste kakor vrane …

~~~

mijau:
Družbe nisi ti zmotila:
vsak sme semkaj, kol’kor vem,
le poanto si zgrešila -
to ne paše ravno sem.

~~~

vlatka:
Družba, mijau, je čudno leglo,
sêdlo ni b’lo konjem vzeto,
a želi si kar ni sédlo,
zmoreš vse, če hočeš »sveto«.

~~~

bin:
Res čudna stvar, te naše štime,
drug čez drugega gofljamo,
družba, “da te kakat prime”,
kar pri priči grem v pižamo!

~~~

vlatka:
Nič ne hiti v pižamo,
sami svoji smo akterji …
ni za gledališko dramo,
ali vzameš – al’ ga serji!

~~~

vila:
Čakam, da se me usmili,
eden izmed sedmih kraljev.
da predam se čutni sili,
posvečenih nje oltarjev.

~~~

~ngj~:
Žal ni tu noben’ga kralja,
le Sneguljčici sta dve,
če kak palček se privalja,
to že čudež bo nadvse …

~~~

vila:
No, še preden pojdem dalje,
spišem svoje vam poglede,
s tem le brišem vse razdalje
naj nikar vas to ne zmede.

Ker v romantični je duši,
ena želja obležala:
da nihče mi ne poruši,
o ljubezni ideala.

Zvesta njenim koreninam,
pisala bom njej le hvalo,
se predajala skominam,
vam prepuščam pa ostalo.

A kljub vsemu bolj previdno,
ker sem občutljive sorte,
da ne shiram vam rapidno …
raj` piano, kakor forte.

~~~

??? …

~~~

bin:
Piano, piano, cara mia,
con amore, v zvenu svojem,
tvoja nežna melodija,
silno vleče, da zapojem.

Ne o politiki, denarju,
ne o globokem razodetju,
ne o pregrešnem našem farju,
le o njej in lepem petju!

~~~

~ ngj ~ :
Dolgo, dolgo si čakála,
da kak princ bi se odzval,
lepe stihe si skovala …
… se reda ni nihče držal.

Kot vse kaže, draga Vila,
bova obsojeni dueta …
Hejj! Pa dajva – dušca mila
sami izbêzat’ si poeta!

S temi princi je takole:
Vsi se hvalijo vsevprek,
pol’ so pa nekák brez vole,
“čez komot” … kot pravi rek …

Tam na divanu sedijo,
na “postrežbo” čakajo,
noge svoje v luft držijo,
kekse v pir namakajo.

Že od nekdaj se sprašujem -
kje so učili se manir???
Bolj kot gledam, opazujem,
bolj prežema me nemir.

Ker, pazi! Vsak tak “princ”
samozvani in lenobni -
“princesko” ‘mel bi na daljinc.
Ja … v tem so res “čarobni” …

Kosilo bi na a’ la card,
zajtrk v posteljo, seveda,
za večerjo strasten cart,
vmes pa … naj jo mandy gleda???

Kam to pelje, res ne vem.
A ne čudim se nič več.
Sama sčaram si kar čem,
od smeha trebuh je boleč …

~~~

bin:
Nagajivka, se dozdeva,
se ravna po zadnji modi,
zdaj je moški, zdaj je deva,
v silni spolni je svobodi.

Harem si je zaželela,
in v njem vse polno ljubkih duš,
zdaj ima, kar je hotela,
ji priporočam hladen tuš!

~~~

~ ngj ~ :
Viš, Vilinc, kak’ Bin čveka?
Kar naprej fovšijo zganja -
čez moj “harem” trobezlja!
Uganeš ti, o čem ON sanja?

Non-stop se nekaj pritožuje,
mu te ideje niso všeč.
Čez moje želje jadikuje,
o svojih ne bi … Kje je keč?!

~~~

mijau:
Tisti, ki ima rad ture,
v nedeljo ni nikdar doma,
med tednom dela pa nadure -
še žena komaj ga pozna.

~~~

~ ngj ~ :
Fantom res ni za zaupat:
en dan sladki in ljubeči,
drug’ dan pa že perje sčupat
bi hoteli nam kar z meči???

No, saj Mijau je še okej.
Dasiravno je mal’ zmeden.
Predlaga Venero najprej …
in že je v Jupitru poreden??

Kdo razume, res, te pobe?
Nihajo kot amplituda.
Prav zato gredo po gobe
mnoge zveze – tko – brez truda …

Namesto, da bi fantje vrli,
znali nam na dušce pihat …
Če b’ nas v nežnostih podprli,
v užitek bi bilo jim dihat …

Ma, da ne slišim en’ga več!
se čez “moj harem” pr’tožváti.
Ko njihov bo odnos ljubeč -
nehala bom jezikati.

~~~

bin:
Kdor razmišlja s svojo glavo,
komur duša kaj pomeni,
srce si že najde pravo,
ni mu treba prav nič pihat.

~~~

~ ngj ~ :
Saj ravno glave so ovira!
Če “razmišlja” zgor’ preveč,
dušo in srce zapira.
A s spodnjo “misli” žal le “meč!”

Kake ti to čudne pokaš?
Kje si te modrosti ujel?
Zakaj pa TI potem se “jokaš”,
če ne piham – kot bi h’tel???

~~~

bin:
O, pihaš, pihaš, kaj tajiš,
le da od jeze, ne na dušo,
ker modrih misli ne trpiš,
tam pod kapo imaš sušo!

~~~

~ ngj ~ :
Ob Klepetu se je Mijau
samodejno mi ponujal,
da mi bo ob strani stal,
kadar kdo me bo utrujal …

Je obljubljal, da privat,
(če me kdo preveč bi žalil),
moj postal bo advokat,
da se zame bo postavil.

Mar je zdaj na to pozabil,
(ko me Bin žaljivo špika)?
Besedo častno bo zlorabil?
In to naj bi bila o(d)lika???

~~~

mijau:
Saj ne rabiš advokata.
Mórda bi te mogel branit,
pa ne morem zoper brata -
moglo bi hudo ga ranit.

~~~

~ ngj ~ :
Ni ti treba zoper brata,
nisem hot’la tega reči!!
Le v branitelja se škrata
tu pa tam kdaj preobleči.

Ne le zame – prav za vsazga,
ki se brani pred napadi,
ker ni fajn, da enga ‘nazga’
skoz’ prebadajo tak’ radi.

Advokata res ne rabim,
še na misel mi ne pride,
gre za to, da “ne pozabim”,
da sem sama sred’ “robide” …

Ker si včasih prav po žensko
tiho v sebi zaželim,
da manj peklo bi peklensko
tisto kar pod nos dobim.

Pa bi kakšno moško rame
včasih res mi prav prišlo,
za hip, da malo teže vzame,
kadar rata prehudo.

A prav imaš, da skupaj z “brati”
v “moških poslih” si stojite,
ženske “straaašne” smo za vrati,
hudo je, če se nas “bojite” …

Le včasih ne razumem …
kaj od nas si sploh želite?
Ko naš duh preveč je drzen,
bi pa peli nam levite???

Češ, punčke ste zato na svetu,
da ste nežne, mile, blage,
mi, možje, pa na planetu,
da varujemo vas zgage?

Ko pa kdo nas kdaj napade,
v dejanjih al’ besedi,
prav nikjer ni te “armade”.
Pupe same smo – v zasedi!

Nisem kitic nameníla,
da ustvarim vtis sintakse,
bolj v dokaz … da odtujena
teorija je od prakse …

Govorim seveda spet -
kar čivkam ves čas v tem “vsemirju” …
enakovrednost žal ta svet
pozna le v črki na papirju!

~~~

vila:
Kaj v življenju si želeti?
tja od rojstva vse do konca…
Še v ljubezni dolgo peti,
in ostati otrok sonca!

~~~

~ ngj ~ :
Prave so te tvoje želje,
točno to nas gor drži.
Vse ostalo pa … kam pelje?
Smo spoznali do teh dni???

Kdor v sebi več ne najde
malega otroka sonca,
temu žal se težke brajde
lomijo … vse tja do konca.

~~~

vila:
Če že želja vam je taka
in so pravljice le sanje,
tam me svetli princ počaka,
še ljubezni so kotanje.

Kjer potočki so bistrine,
le iskati treba malo,
potopiti se v globine,
pa odpre se vse ostalo.

In če kdo mi ne verjame,
ker življenje večkrat stoka,
naj pa s soncem se ujame,
najde v sebi si otroka.

~~~

~ ngj ~ :
‘Ma kdo kaj ognja na zalogi?
Sicer ob tej pozni uri
čudni bodo moji zlogi …
NAJ VSAJ KDO ME MAL’ ZAKURI!

~~~

Vlatka:
Voda ogenj vedno ugaša!!
Ko pred sabo vse podira,
dobrega mu ne prinaša!
Na nikogar se ne ozira!

~~~

~ ngj ~ :
Voda ogenj bi ugasnila???
Jao meni … kuku-lele!!!
Pol’ pa kot ognjena vila
nimam kaj več delat tlele …

Kar dve vodi sta med nami
v škorpijonski tej navezi,
naga danes spet galami -
jutri bode v prevezi …

Buške fajne bo dobila,
plamen njen bo pogorišče,
voda ga bo pogasila -
čaka jo pokopališče …

~~~

vila:
Če se v slogi vse obrača,
zemlje, ognja, zraka, vode,
kar se daje … vse se vrača,
ne trpeli bomo škode.

Kjer ognjena so plamena,
z njimi zemlja se bo grela,
da zorela bi semena,
nova rojstva bodo pela.

Voda bo gasila žejo
in življenja bo pojila.
Vsako žilo v vsako vejo,
je napoje svoje skrila …

Pa še poletim do zraka,
ki ga dihamo, živimo,
tudi ogenj nanj počaka,
zemlja, voda … z njim letimo.

~~~

bin:
Ogenj, voda, zemlja, zrak,
štiri so naravne sile,
skupaj hodijo … v korak,
druga drugi polni žile.

Preveč ognja je požar,
preveč vode je potop,
preveč zraka je vihar,
preveč zemlje, črn grob!

Ogenj se z vodo pogasi,
zemlja ga morda pokrije,
zrak nikoli ne zgori,
le pomaga mu, da sije.

Vodo ogenj posuši,
zemlja željno jo popije,
v zraku hitro izhlapi,
da znova se na zemljo zlije.

Zemlja mrtva je brez vode,
sončni ogenj jo zbudi,
zrak … življenja tok vzpodbode,
da dobrote nam rodi.

Zrak se skozi vodo čisti,
ko ga umaže zemlje prah,
v ogenj gre, ven pride isti,
… včasih pridobi zadah.

Sledimo torej vsak svoj znak,
zdrúžimo se v živ obroč,
ogenj voda zemlja zrak,
eden drugemu v pomoč!

~~~

mijau:
Le zakaj bi ti iskala
sedem raznih bledih mož?
Meni bi se ti predala -
ne bi vid’la ven se iz rož.

Z mano imela bi romanco,
stihe bi ti šepetal,
v diskotih bi s tabo tanco,
z vici bi te nasmejal.

Vedno bi imela ramo,
kamor glavo lahko daš,
potlej se v posteljo podamo -
čudovit večer bo naš.

Seveda bi šla tud’ na morje,
na smučkah sem že tudi stal,
ti širil s knjigami obzorje,
zvečer na orglice igral.

~~~

~ngj~ :
A zdaj šele mi to poveš?
Pa kaj si toliko mencal?
Bi tačas lahko, a veš,
že sedemkrat me zapeljal.

Pa si nekaj palamudil,
vmes še malo spal in zehal …
Saj ne rečem … si se trudil!
Se res ob meni ne bi upehal???

Zdaj, ko berem tvoje rime,
sploh ne morem ti verjet,
da si v “one-man–banda” štime
ustvarjen bil za toti svet???

Da znaš plesat, si pokazal.
Do solz me večkrat nasmejál.
Drugo mi boš še dokazal,
le argument bi kaj veljal!

A res smučaš, bereš, plavaš?
Kaj pa hribe, si pozabil?
Zdi se kot, da pretiravaš …
… nisi mal’ poenostavil?

Ampak veš … se mi dopade
iz tvoje zadnje kitice …
takoooj pozabim vse razvade,
da le igraš na orglice …

Že so mehka mi kolena …
sanjam le še o romanci,
kuhana sem in pečena …
kot zabeljeni sem žganci.

Ogenj, čutim, se prebuja …
je že vroče … kot v sahari,
kaj bo z mano … aleluja
V snu odjaham na safari?

Vilinček – hvala ti za zrak,
malo si me osvežila …
mi na oči že “pada mrak” …
Bo ♥Ana zame kaj zmolila?

~~~

mijau:
Če pomislek je edini,
ali hodim tud’ na ture,
vedi, da sem bil med klini:
preberi si iz Zlate vüre.

~~~

~ngj~ :
Mar ti jaz takole zgledam,
… čaki mal’ vse kar je prav!
da nasedam vsem besedam,
ki jih berem, dragi Mijau??

In, ko že omenjaš ture,
hja … morda pa res zna biti …
tole stanje konjukture,
da le ture imaš na riti???

~~~

Bin:
O haremu nam je začela,
o mnogih moških … zase le,
sedem bi jih rada imela,
morda pod ključem, kaj se ve?

Saj ne bom ji prigovarjal,
naj si jih najde in ima,
bom pa vneto opozarjal,
fantje, bež´te od gorja!

Mijau le prst ji je ponudil,
v dobroti neprikriti,
kmal bo jokal in se čudil,
že golta ga vse tja do riti.

Na srečo ji je padlo v glavo,
da je tamkaj velik tur,
obrnila vstran je glavo,
Mijau bo živ še nekaj ur …

Ve družici, Vilinček, ♥Ana
in Vlatka njen osebni vrač,
svetujte ji naj bo humana,
naj zbira moške, ne le hlač.

~~~

~ngj~ :
Bin! Mar daje te nervoza?
Spet podtikaš neresnice?
Ena sama nebuloza
veje ven iz te krivice.

Jaz za Mijaua bi umrla,
spet na Ptuj bi znova šla.
Bi skup’ plesála in se drla,
ker žurerja sva oba!!

Ti pa tam okoli vrata
si “zategnil si kravato”,
vmes, ko en dan ni blo “brata”,
si pa pel mi traviato???

Že dva dni me ignoriraš,
me kaznuješ? – Le zakaj!?
Zdaj pa tukaj paradiraš
kukr kakšen policaj???

Kar preberi si sonet,
ki sem ravnokar ga spletla -
da mi ne očitaš spet,
da sem z moškimi “pometla” …

~~~

Bin:
Ah te ženske … nikdar prav!
Le kaj naj delam, rečem kaj?
Doslej še zmeraj sem ga usral,
bil enkrat tepček, drugič zmaj.

Evstahij sem, ko se potrudim,
ignoriram, če razmislim,
preden z ljubeznijo ponudim,
kar bo sprejela s smeškom kislim.

Piše štose, se norčuje,
me zapelje “v element”,
potem pa vedno se huduje,
ko jaz se šalim, da b´ jo šment.

Včasih polna je ljubezni,
poprimem njen trenutni stil,
kar takoj me trdo strezni,
kri izpušča mi iz žil.

Le tam v sonetih sva se ujela,
kjer je šlo za “bit sveta”,
tam sva svirala in pela,
kot bi ne bila midva?

Bodi jivka, bodi naga,
bodi kar si zaželiš,
kakršna si, si mi draga,
mi v srcu siješ in vedriš!

~~~

~ngj~ :
No, pa dajva rajš “sonetat” …
(morda rešiva cel svet?)
vizionarske stihe klepat,
Obami dava kak nasvet??

In … končna odločitev pade -
kar takoj vam jo povem:
se tale Mijau mi kar dopade,
ker je duhovit bohem.

Res je pravi fant od fare,
me nasmejat vedno zna,
kakor struna sem kitare,
ko na orglice igra.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=AzY_KZTSXJk&feature=related

~~~

6.11.2009 ob 02:46:

No in zdaj po enem letu
je pa takale ta stvar :
Mijau nič več ne igra poetu,
mu za muziko ni mar???

Lepe nam je pisal zgodbe,
z avanturami zabaval,
k’ je dubu pozitivne sodbe -
je pa v mačji kot odtaval???

Dokazno gradivo:

http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/03/23/mijau-v-vecnem-mestu/#comments

Resda je vmes bolehal,
a težave je odpravil.
Čemú je pisati odnehal,
le zakaj se je ustavil???

No … ne bom preveč težila …
saj praznuje, veteran.
Naj sol, limona + tequila …
bo izbira za ta dan!

:razz: ;)

http://www.youtube.com/watch?v=2pGytER4iXA&feature=player_embedded

171- kitica:

Zdaj na »window« gor ti trkam,
da se s teboj poveselim,
kolkr kitic je (nad 100) gor viška – grkam,
toliko prijetnih dni želim!

Za dobro jutro in čimlepši dan – TVOJ DAN – pa še eno tebi najljubših :

http://www.youtube.com/watch?v=K6QTaI8OliU

Lepo praznuj in ne počni neumnosti …

… brez mene. ;)

~~~

Januar 2010: dodajam še izpolnjeno željo … ;)

http://mijau.blog.siol.net/2009/12/21/pppproba/

29
~ nagajivka ~
10.11.2009 00:10

kopipast #26

~ nagajivka ~ pravi:

November 5th, 2009 at 1:52 dopoldne

DO OBZORJA TVOJ’GA SVODA ~ (posvečeno Vilinčku) ~

~~~

Bodi kakor čista reka
v svetu lačnih …
izsušenih …
preperelih src nebroj
v svetu duš izstradanih bližine …
bodi tempelj, bodi meka,
bodi živ, hranljiv napoj,
izvir bistrine.

~~~

Bodi kakor žuboreči potok
v svetu mlačnih …
odtujenih … bolnih … mrkih
pa pozabljenih … drugačnih …
in prisiljeno odraslih …
v svetu brez igrivega nasmeha
bodi ôtrok
in uteha.

~~~

Bodi kakor bučen slap
v svetu “gluhonemih” …
hudourniško jim pesem poj
v svetu zla … krivic … zlorab …
naj jo berejo ti z ustnic,
ko jih bode dotakníla
kaplja tvojega
pršíla.

~~~

Bodi jezero tihôte
v glasnem svetu brez tišine …
kot zrcalo “slabovidnim”
plitvih src … in brez dobrote …
Lice tvoje – ogledalo
luč gladine
naj odseva
in pokaže napajalo
z dna razsežnosti
globine.

~~~

Bodi kakor morska kaplja,
ki se s sončnim žarkom
staplja
daleč nad oblaki teme …
ki kot krokarji zlovešče bdijo
in prežijo na svetlobo
v svetu sončne poezije,
da zakrili bi resnico
iz lepote
melodije.

~~~

Bodi sebi svoj izvir,
ki v brezvetrju poganja …
v neurju črpa mir.
Da se le venomer iz tebe reka
v tvojo svetlo smer izteka …
pripojena … izlita v eno …
ali v toku razdvojena …

… vedno eno ji dovoli:

pusti … pusti
naj te nosi voda
do obzorja TVOJ’GA svoda.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=YSYzyI9JApg&feature=related

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

K pesmi (na temo) dodajam še niz haikov, ki so pred dnevi nastali na Vilinčkovi strani:

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/05/eno-prosta-poezija-rime-vilincek-nagajivka/

~~~

~ nagajivka ~ pravi:
November 7th, 2009 at 8:03 dopoldne

~~~

Vseskozi živa
se pretaka po venah.
Reka spominov.

~~~

Vselej drugačna
pa vendar vedno ena
pod istim mostom.

~~~

Črnina noči
napolni medprepadje.
Most nevidna vez.

~~~

Prenapolnjen jez
utiráje novo pot.
Osameli slap.

~~~

Samorasli bor
prijateljuje z duhom
samorastnikov!

~~~

Kapljica rose
posrka žarek sonca:
“hvala za zajtrk!”

~~~

Ob reki klopca
gosti svilna metulja
v zavetju krošnje.

~~~

Rečna bregova
pod rožnatim oblakom.
Barve oživé.

~~~

30
~ nagajivka ~
10.11.2009 00:11

OD TU NAPREJ SLEDI “PRIVAT PARTY”. Za morebitne stranske učinke – ne odgovarjam! Reklamacij tudi ne upoštevam. ;) Branje na lastno odgovornost!

(by nagajivka, Firence)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~ NAJINA ŠEPETANJA ~

~~~

Izvabljaš nasmeh mi … smejim se nocoj.
Rišeš mi sanje … Naj sanjam s teboj?
Kažeš mi s prstom v smeri plejad.
Praviš … da tam naju čaka zaklad?
Razpiraš mi krila … da bi poletela.
Loviš me za dlan, da bi ne izpuhtela?
Obujaš si željo … v noč zakopano.
Končal bi začeto – nikoli končano?

Nasmeh ti poklanjam … smejiš se z menoj?
Zbudim te v življenje … bo vsak dan »nocoj«.
Utrgam še zvezdo z neba … le za naju?
Zaklad ti približam … oba bova v raju.
Odprla sem krila … vzletiva v nebo?
Ponujam ti dlan … le privij se tesno.
Poljubljaš mi pesem nekoč zakopano?
Nikoli dosanjano … nikdar končano.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=JBS48R2i6Pw&feature=related

~~~

31
~ nagajivka ~
10.11.2009 06:27

~~~

Z nasmeškom si v sanje nocoj se prikradel.
Podaril mi svojega … mojega ukradel?
Si razpotegnil mi ga čez obraz.
Kako naj zdaj skrijem prešerni dokaz?
Nocoj ti ga vrnem! Le pridi spet ponj!
Ah … iščem razloge … diši mi tvoj vonj.
Prebujaš opojne spomine vseh let?
Ne … nisi prenehal še v naju verjet’.

Sprašuješ … če jaz pozabila sem sanje?
Kako le … povej mi … vtkana sva vanje.
Z isto snovjo sva prepredla vezivo.
Ne čas … ne razdalja … še vedno je živo.
Le včasih potihoma v meni bi tlelo.
Vzletela sva zdaj, da bo spet zagorelo?
S teboj ne bojim se … me v dušo poznaš.
Vsak dih … vsako misel … v hipu zaznaš.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=GVwJNg4Wgq4&feature=related

~~~

32
~ nagajivka ~
11.11.2009 01:11

Ker vem, da res čutiš … kar mi šepečeš.
Ker veš, da verjamem … v to kar izrečeš.
Iz želje … se najina pesem rojeva.
Praviš naj jutri jo znova začneva?
Četudi obmolkne kdaj v zvoku tišine …
ta vez hrepenenja … želi si bližine.
Kam vabiš nocoj me? Si krila razpel?
Ponesi s seboj me … si nanje me ujel.

Okušam zdaj slad iz opoja besed.
Mi praviš, da zame postal boš poet?
Dotikam se pisemc … po tebi dišijo.
Vsebine mamljive poljube delijo.
Po koži drsijo … tvoj živ so utrip.
Slišiš dihljaje? … Slutiš moj gib?
Ovijam se vate … tvoj duh me žgečka.
Se vzpneva nocoj nad oblake neba?

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=NCmU4Bb-kW8&feature=related

~~~

33
~ nagajivka ~
11.11.2009 06:39

Tja nad oblake … po stezah zvezdišča
popêljal si me … vse do roba svetišča.
Čudiš se zdaj … da vsa voljna drhtim?
V tvojem kraljestvu čutil zažarim.
S šarmom si vedno me znal zapeljáti.
V ljubečem objemu … lepo je zaspati.
Pomisleke imaš … ker ti v javnosti pojem?
Kjer klatiš z menoj se … si kakor na svojem!

Tam nad oblaki … kjer ni več dežja …
sva vedno prepevala rada oba.
Na strune kitare … si me ulovil.
S plemenitostjo v duši … srce osvojil.
Zaigraj mi še malo … spet pismo napiši.
V novo mi jutro nasmeh nov nariši.
Sva daleč narazen … Si bliže želiš?
Povej o čem sanjaš … po čem hrepeniš.

~~~

http://www.metrolyrics.com/just-the-two-of-us-lyrics-bill-withers.html
(klik na “listen now”)

~~~

34
~ nagajivka ~
11.11.2009 21:15

Iz tvojih besed zdaj … pesem nastaja.
A žgejo preveč … mi vroče postaja …
Jih raje scedila bom skozi membrano …
Le žar naj ostane … pod mislijo vtkano.
Si vedel, da s svetom ne bom jih delila?
Seveda si vedel, da intimo bom skrila.
Zato si pogumno nastavil mi past?
Lepo, da zaupaš mi … to mi je v čast.

A vedi, da … sanjala bom še naprej …
s teboj … v reali … in v pesmih brez mej.
Še nocoj … se dotaknem te z močno svetlobo.
Bom dlan položila na tvojo podobo.
Na zmenek te vabim … le glej, da ne uideš.
Hvala za pismo … ob polnoči … prideš?
Še preden bo noč te v sanje ovila,
s slastjo bom poljubov te … znova pokrila.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=BPVmLSA5C0U&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=G9Ht1q9psfY&feature=fvw

~~~

35
~ nagajivka ~
12.11.2009 00:00
36
~ nagajivka ~
12.11.2009 22:01

Zdaj muza navdiha si zame postal.
Me znova osvajaš … tako kot si znal?
Dražestni so tvoji prepleti besed.
Izlivaš jih vame … postajaš poet.
Ti všeč je … ko me skrivaje zavajaš?
Nagajam nazaj ti … ker ti mi nagajaš!
Vem … da me ljubiš … kot ljubiš sladkost.
Veš … da te ljubim … kot ljubim skrivnost?

Ta noč bo … ostala … zapisana v naju.
Sprašuješ me kdaj bova znova v raju?
Zavedi me spet … potopi me vase.
Obujaj skomine … na najine čase.
Med stihe prelijem vso čutnost opoja.
Pa spet boš ves moj … in jaz čisto tvoja.
Veš, da me ves dan je spremljal nasmeh?
Lepo je leteti s teboj … v vseh smereh.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=yZmtrJPxF_o

~~~

37
~ nagajivka ~
13.11.2009 23:51

Čisto med nama … ti danes povem …
Ma saj sploh ne vem kje naj začnem … :)))
Me smeh zapopada, da v solzah se zvijam …
Se petek je trinajsti vdal coprnijam?
Odkar sva na zvezi … tako … na pol javno …
in »svet« je opazil … to kar mi je »glavno«,
nihče več mi pisemc pošiljat ne upa.
So se mar zbali šepetnega »hrupa«?

Zdaj pisma le tvoja v predalu blestijo … :)))
Vsebine pa … vlečejo … spet … v poezijo …
Je malo drugačna … preprostih besed.
Pa vendar je živa … kot živ je poet …
ki sanje živi … in ne le sanjari …
realo prepleta z nirvano v samsari.
Seveda še piši … s strastjo jih prebiram …
v opoju teh čustev … ljubim … uživam!

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=ug0jYKQb88s&feature=fvw

~~~

(še pridem nazaj)

38
~ nagajivka ~
13.11.2009 23:57

Berem počasi … kar čutno šepečeš.
Občutim utrip … Ko pišeš, trepečeš?
Me misel odnese … se z njo poigram …
stavek za stavkom pol-tiho mrmram …
sklenem dlani … pred obraz … in ga sklonim …
narahlo na ustnice palca prislonim …
stapljam se s črkami … slikaš spomine.
Rišeš prihodnost? … sedanjost ne mine.

Me ljubiš v dejanjih … v besedah ljubkuješ …
misli izlivaš … iz čutov jih snuješ …
Oba se pogrešava v pustih nočeh!!
Zato sva prižgala si iskro v očeh??
Saj vrnem se kmalu … Pa pridi na obisk!
Neučakan si? Manjkaš mi … Bodi kot blisk!
Vznemirjajo … veš … vse besede me tvoje.
Presneta daljava … Najlepše je v dvoje!!

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=Wd9v240snLk ~ “Soul Ballet”

~~~

39
~ nagajivka ~
16.11.2009 01:32

Zapisano v arhiv: 14. 11. 2009 ob cca 23:30 ((namenoma odposlano (šele) nocoj:))

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=fmG6ywkha2A ~ “Brividi”

~~~

Dvomiš? Saj pišem. Le javno ne spletam.
In … raje na samem s teboj se prepletam.
Tišina spočenja trepet hrepenenja …
da ogenj ne ugasne v nočeh koprnenja.
Še malo … odštevam … želim si objema.
V naročje me dvigni … topló bo obema.
Ohrani vse čutne in vroče dotike …
tišina ponovno pretvori jih v krike.

Slišim te … slišim … mar pesem ti manjka?
Prebuja se v tebi poeta uganka …
Praviš naj pesnim za naju naprej?
Obljub ti ne dajem … a ti me kar grej.
Tudi jaz si želim še … tvojih besed.
Mi všeč je … če trudiš za najin se svet.
Ko skupaj veslava ta čolnič življenja …
olajšava pot si … s tokovi čutenja.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=djZRQQwxRQo&feature=related ~ “Ti sento”

~~~

40
~ nagajivka ~
16.11.2009 01:34

~~~

Tišina … Jo slišiš? Čutiš nje moč?
Ponuja bližino … ko daleč sva proč.
Iščeš odgovore? … Najdeš jih v molku.
Približaš se sebi … in svojemu »volku«,
ki je kakor moj … rad samotar …
in vendar vesel … da sva našla se v par.
Neuhojena pota … v ekstremu višin
so naju prepredla nekoč … do globin.

Veke zapiram … te čutim v temí.
Spet ‘vidim’ sijaj iz tvojih oči.
Srkam besede … iz tebe zdaj vrejo!
Božaš me z njimi pod mehko odejo.
Kot puhek so … nežne … tople … in svete.
Ja … vem da v ljubezni so tvoji spočete.
Poslušam … sem tiho … pogrešaš moj stih?
Okušam Življenje! Je v tebi navdih!:))

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=iWDd78rxGRc ~ “Da brivido ~ La voce del silenzio”

~~~

41
~ nagajivka ~
26.11.2009 23:33

Prilagam dve VILINČKOVI pesmi, ki mi jih je, v navezi z zgornjimi vsebinami,
namenila na svoji strani:

~~~

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/07/v-narocje-se-tebe-prosta-poezija-rime/#comments

~~~

November 10th, 2009 at 11:21 popoldne

Zapisala VILINČEK:

Še sanjam te pesem, ki nosiš smehljaje.
Če v sebi verjameš … Ne iščeš deljaje.
S svilenim barhantom se v žamet prelivaš,
svetlijo se toni ko z njimi pokrivaš…
zgubljene svetove, ki skoraj že spijo
in vračaš jim barve, da spet oživijo.
Poti je nešteto … a vsaka je prava,
ko v tebi prebuja se čutna narava;

Vsi njeni darovi … svetinjice male,
ponesejo čustva na rajske obale.
Skrivnostnih zakladov te vabijo mesta.
Pa vendar ne vprašaš: Mar vodi tja cesta?
V pogledu jih najdeš … nebeške miline,
ko te te spustijo v svoje globine.
V očeh jih ugledaš, ki sijejo zate:
najlepši dragulji selijo se vate.

(by Vilinček)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

November 12th, 2009 at 11:05 dopoldne
VILINČEK pravi:

ARHIV: ponedeljek, Marec 24th, 2008

Zapisala VILINČEK:

Zdaj je pravi čas napočil,
znova sem v tvojih tokih …
A ne čutim te na bokih:
Pred menoj si se pretočil …

Ne izbrišem te v pozabo.
So sledovi med lehnjaki.
Naj zaplešem z oblaki?
Ulovim se v tvojo vabo?
V žrela kličeš me za sabo …

Če trenutek bi odločil,
za teboj bi takrat skočil …
A ni zmogel med solzami,
več ne stokam v osami:
Zdaj je pravi čas napočil!

Čimprej k sebi me povleči,
ko še polna hrepenenja,
v lijaku sem življenja
in še mlini so vrteči …
Ne dovoli mi zavreči,

vseh teh čustev … preglobokih.
Kot v očeh bi modrookih,
na jezerih se iskriva …
vsa v hotenjih nagajiva:
Znova sem v tvojih tokih.

Spet razburkam ti temine,
tam, kjer skoraj luč ugaša;
da do vrha polna čaša,
prebudi ti vse skomine:
Naj izbije, bruhne, sine!

Vijem se v spiralnih lokih,
se umirjam … spet v naskokih.
Oddaljujem … približujem,
v odsevih te ljubkujem:
A ne čutim te na bokih …

tistih zdrsov, ki so gnali,
se igrali: Kje se skrivaš?
Se v razvejan svet razlivaš?
A jaz trma … v želji mali:
Mar si znova v ilegali?

Si začaral, me uročil;
tam, kjer se je svet usločil?
Negotovost me prešine,
ker ne vidim v dno globine:
Pred menoj si se pretočil …

(by Vilinček)

~~~

42
~ nagajivka ~
26.11.2009 23:48

In še kopipast stihov, ki so v minulih dneh v prepletu nastajali na strani:

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/22/le-kam-prosta-poezija-rime/#comment-42457

v nadaljevanju s priloženih povezav:

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/17/tvoj-cas-se-prihaja-prosta-poezija-rime/

&

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/05/eno-prosta-poezija-rime-vilincek-nagajivka/

&

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/15/na-tisoc-besed-sonet-malo-drugace/


zapisala VILINČEK:

Le kam odnašaš me … le kam?
Mar res krotiti se ne znam?
Pa nočem vstran …
Več nočem vstran!
Ostanem naj zavedno tu.

V omamo vlečeš me opoj.
Nemir je v duši in spokoj.
Mar res si moj?
Vsaj malo moj?
Ostanem naj za vedno tu.

Želim si te … še bolj kot prej.
V objemu mehkih sem odej.
Ne čutim mej …
Ne! Ni več mej …
Ne vprašam več zakaj, čemu?

Odprl si mi poti sveta.
V globine čutim te srca.
Na topla tla …
Na tvoja tla …
Ne vprašam več zakaj, čemu?

V očeh na tisoč je kresnic.
Povzdigni me do plamenic …
Je tvoj? Moj klic?
Je najin klic …
Ljubezen varen bo kanu.

Ne vprašam več zakaj, čemu?
Ostanem naj za vedno tu.
Četudi v snu …
Mar je le v snu?
Ljubezen varen bo kanu.

(by Vilinček)

~~~

Adam Lambert & ‘Time For Miracles’:
http://www.youtube.com/watch?v=pmdQ_52gG1k

~ nagajivka ~ pravi:

~~~

zapisala: NAGAJIVKA

Je vame tih
svetal navdih
v snu rojen
nezameglen
nasêlil se kot val morjá
me vzvaloval na kraj sveta.
Je vsak vdihljaj jasnine dneva
kot božljaj miline speva
ptic svobodnega
neba.

V meni mir
svetal izvir
iz njega vrejo
za idejo
in dobivajo oblike
misli, čuti … nove slike,
duša se izliva vanje.
V tej reali so zdaj sanje,
vtkane tja, med črte,
pike.

(by nagajivka)

~~~

zapisala VILINČEK:

Poiščem vzdih,
privzdignem jih …
Na svojih krilih zaživim.
Svoboden v sebi …
A si z njim!
Povleče te v čarobni svet.

Je kot magnet …
spet amoret,
ki v čas rojeva se s fontan.
Ljubezen sije v novi dan,
pripravljen z njim si poletet.

(by Vilinček)

~~~

zapisala: NAGAJIVKA
November 25th, 2009 at 4:08 popoldne

Le kdo sem jaz
čigav obraz
in kdo smo mi
ki bi v temí
sanjati ne dovolili
tebi, sebi, njemu, njej?
Mar sanjski svet
ni v čar odet
prepoln emocij in
brez mej?

Smemo? Smem?
Ko z vnemo grem
v čarobni svet
po amulet
razbiti sanje komurkoli?
Vso čarobnost poteptati
tebi, sebi, njej al’ njemu?
Ranljiv je vsak …
še tak junak
v krhkem mavričnem
objemu.

(by nagajivka)

http://www.youtube.com/watch?v=ccCnL8hArW8&feature=related
Eva Cassidy & “Somewhere Over The Rainbow”

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

zapisal: BIN

Naj vsem razločno zakričim,
kot jaz sem z Njo, je ona z Njim.
Trdo na tleh
in brez pregreh
ljubimca sva le v svetu rim.

(by bin)

~~~~~~~~~~~~~~~~~

:))) zapisala: NAGAJIVKA

Kdo V RESNICI s kom leti,
ko se iskri
čez zvezdne jase,
ve edinole vsak zase.
V poeziji ni kričanja,
ne zahtev …
dokazovanja.
So le slutnje domišljije,
ko skrivnostno zazvenijo
rajske harfe,
nežne lutnje,
v magiji melodije.

Zven besed
v duet ujet
kot angelska so govorica.

V metaforiki
simbolov,
kot v retoriki
sokolov
pa …
vsak lahko pomen si najde.
Vsak je zase
solo
ptica!

(by nagajivka)

http://www.youtube.com/watch?v=jltdIXuml44&feature=related
Eurythmics & “Sweet Dreams”

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Zapisal: BIN

Čeprav kdaj kdaj letimo v dvoje
Še vedno vsak bo svoja krila
Nastavil vetru, z nijmi mahal
Kot Ikar… Bodo se stopila?

Morda je kdo, ki z zemlje gleda,
v te vedre ptičje vragolije,
z daljave slabo stvar precenil,
pa ga razganja od »fovšije«?

Med pevkami so drobne ptice.
Mogoče tudi večje – vrane?
A nikakor ne sokoli
in druge ujede nam poznane.

Naj vsakdo si svoj prostor najde!
Sokol naj visoko leta,
slavci, taščice, sinice,
pesmi žvižgajo… poeta!

(by bin)

~~~~~~~~~~~~~~~~

zapisala: NAGAJIVKA

Kako nekdo preceni »stvar«
je odvisno le od njega.
»Okó sokolovo« je dar!
Bolj ga uriš v PRAVO smer,
manj »stvari« nejasnih bega.

Ljubosumje je le čustvo,
ki ga možno je prerasti.
Že od otroštva to izkustvo
»oko srca« Ljubezen spremlja,
vodi me k osebni rasti.

Ga ne čutim! Ni potrebe.
Vem pa, da lahko razjeda.
Marsikoga. Znotraj grebe.
Muči sebe. Druge strelja??
A to … ni stvar mojega pogleda.

Motna slika? Zgodba – uganka?
Včasih bistvo očem je skrito.
Često le del »filma« manjka.
Kdor hiti, zaključke dela,
reagira srborito.

(by nagajivka)

~~~

43
~ nagajivka ~
26.11.2009 23:53

~ Ob iztočnici:

“Trenutki, za katere je vredno žvet’ -
so trenutki, za katere je vredno umret’!

~ z uvodno obrazložitvijo November 25th, 2009 at 4:08 popoldne na:
http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/22/le-kam-prosta-poezija-rime/#comment-42461

~~~

»Iz iste smo snovi
kot sanje.«

V naročje duše
ujameš hip
z vso bitjo
potopiš se
vanje.

Iskren
in nežen
kratek
bežen
živ
popoln
svetâl
utrip.

Otrpne gib.
Zastane dih.
Bit duha zahrepeni.
Brezpogojnost.

Zven tišine.

Kot popolnost
med predanostjo
v zaupanju
bližine.

Spolzi po licu
živ kristal.
Stopi okove src
sijaje.
Nemo biseri zdrsé
se z milino
v tihi sreči
in otožju hrepenenja
izmenjaje
prepojé.

Vrzel izgine.

Vse kar manjka
vse kar ni
vse kar je
in kar še bi …
vse željé
pahljače čutov
v harmoniji
zaživé.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=ISipJs6I1w4&feature=related
Eva Cassidy & “I Know You By Heart”

~~~

44
~ nagajivka ~
26.11.2009 23:58

Danes, po prihodu v Slovenijo se mi je, še pod vplivom celonočne vožnje, zapisalo tole:

~~~

Kam?! Le kam tako bezljaš
ti poblazneli svet
od točke A – do točke B
oblečen v plêh
bleščečih barv
vseh modelov
kar jih je?!

Trobiš, trobiš,
ostro robiš
ko divjaš …
Si v strês ujet?
Noriš jezljivo
in brezglavo,
glasno kolneš …
Si pregret??
Sredinec nad volanom kažeš?
S stisnjeno pestjo groziš?
Kar po desni prehitevaš?
Kam?! Čemú tako noriš!?

Dohitim te do križišča!
Ujamem te
kjer STOP je znak!

Ustavim avto poleg tebe,
paralelno – s tvoje leve!

Bi slišal rad, da si bedak???

Nak. To ni moj stil.

Pritisnem gumb,
pomično steklo
prav do konca dol spustim.
Pogledam te … direkt v oči
in ti z vso navihano slastjo
blag nasmešek podarim.
Zatem pa,
preden speljem,
prav narahlo še poljubček
si pritisnem,
ti odpihnem ga v slovo
z dlani.

(by nagajivka)

:)))

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=TjoQiqY9MN4&feature=related
Yello & “The Race”

~~~

45
~ nagajivka ~
27.11.2009 20:36

V sebi nosim širni svet.
Preplet reale s svetom sna.

Je delček stvarnega sveta
v dimasto-meglen
kašmirjev šal
čez dan odet,
kot puhek zjutraj mehko vtkan
v gladák satenast pajčolan,
v nočeh ovit v svilen baržun
iz nežno-božajočih sanj.

Ta del je moj.

Neizrekljiv.

Nezamenljiv,
kot glas srca.
Neúkrotljiv je …
kot naboj
nemirno-mirnega
duha.

Neotipljiv,
kakor opoj.
Neulovljiv,
kot mavrica,
ki se med prste uloviti,
oprijeti,
je ne da,
kot ne zgrabíti si v naročje
sinje-modrega morjá
in kot ne žepov napolniti
s svodom širnega neba.

Takšen je ta sanjski svet,
s povestjo pradavnin prežet.
Poln skrivnosti,
brez vprašanj.
Poln norosti,
poln spoznanj.
Brez pričakovanj,
bridkosti,
brez solzá obžalovanj.
Poln božanskosti,
sladkosti,
igriv,
svoboden,
spremenljiv.

Kot v živahnega duha mladosti
vsak spomin ostaja živ,
… naj je tisočkrat občuten …
… naj je stokrat doživet …
vedno znova je drugačen,
neizrekljiv, neponovljiv,
v subtilnem svetu slutenj,
nežnih čútenj,
zame svét.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=FcpamvLB2JU&feature=related
~ Debussy & “Clair De Lune”

~~~

46
~ nagajivka ~
28.11.2009 20:03

K zgornjim stihom dodajam še nekaj 5-7-5 trivrstičnic, nastalih na Vilinčkovi strani ~
November 27th, 2009 at 10:31 dopoldne:

~~~

Najlepša pesem
vem, da si še tam nekje.
V srcu ostaneš.

(by Vilinček)

~~~

Najlepše pesmi …
simfonije ljubezni.
Sozvočje dveh duš.

(by nagajivka)

~~~

Te ostajajo
za vselej zapisane
v predalček srca.

(by nagajivka)

~~~

V objemu tvoje
ljubezni čutim enost.
Lahko sva si vse.

(by Vilinček)

~~~

Neizrekljive
zazvenijo v enosti.
Niso naprodaj.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=H9jmKREAUKQ&feature=related
~ Duo Siqueira Lima & “Four Hands”

~~~

47
~ nagajivka ~
28.11.2009 20:04

(Prepis iz arhiva) sobota, 13. 12. 2008

~~~

Ne iščem utehe,
raje tolažim.
Ne prosim za razumljenost,
raje razumevam,
tudi takrat,
ko morda se dozdeva,
da tjavendan dražim.
Ne ponujam prav vseh zatojev,
da zadostila bi zakajem.
Ne hlepim po ljubezni,
od vsega najraje
z Ljubeznijo dajem.

~~~

48
~ nagajivka ~
28.11.2009 20:06

(Prepis iz arhiva) sobota, 31. 10. 2009

~~~

Oči otroka:
vera v ljubezen ljudi.
Gledati s srcem.

~~~

V prosvetljenosti
samouresničenja
tiči preprostost.

~~~

Predpisi pravil -
domena poslušnosti!
Ljubezen gre čez …

~~~

Kjer je ljubezen
je vedno tudi kaos.
Popoln red? Zeh …

~~~

Vsaka žalost je
le vrtenje okoli
lastnega jaza.

~~~

Vsaka praznina
obstaja že davno pred
čutom izgube.

~~~

Polnilo praznin
se nahaja v nas samih.
Vrelec Svetlobe.

~~~

Le orodje sem
v rokah Nje, ki me vodi
k brezpogojnosti.

~~~

Ne kar pravijo.
Le kar lahko razumem,
to me spremeni.

~~~

Misli so last vseh,
občutja stvar intime
posameznika.

~~~

Ko sprejmeš pekel,
se znajdeš v nebesih.
Skrivnost življenja.

~~~

V navezi gornjih trostišij, jih je 01.12.09. še nekaj nastalo v prepletu z Vilinčkom,
na njeni strani: http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/11/26/lahko-sva-si-vse-haiku/

~~~

49
~ nagajivka ~
28.11.2009 20:08

~~~

Četudi naj jutri nikoli ne pride,
četudi nad bregom več sonce ne vzide,
četudi oblaki bi s svojo črnino
zastrli modrino nebesne jasnine,
četudi napoved je konec sveta,
dotakni še danes se koščka neba.
Pojdi do samega roba prepada,
prepusti občutkom se prostega pada
in vzleti, polêti, še enkrat, svobodno,
življenje je kratko in vse je prehodno,
zasadi drevo in zalij korenine,
kot … da življenje nikoli ne mine.

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=qd7vwA9kXEM&feature=related ~ “To Be Free”

~~~

50
~ nagajivka ~
30.11.2009 16:10

Josip Murn Aleksandrov (1879 – 1901):

Srce mi je težko
in hoče svojih sanj,
mladih, tihih sanj,
polnih sladkih tajn.

Oj, kje si čas,
poln svetlih ekstaz,
ko duša božansko ume?
Kje si sladki nemir,
hrepeneči nemir,
ko človek roke razprostre,
ko v razkošju kipečem se ziblje
in srce se k srcu nagiblje
in srcu srce se odpre?

(by Josip Murn Aleksandrov, Hrepenenje)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

(by me):

Duša časa ne pozna.
Je odtisnjeno brezčasje
v sleherni genom duha.
Le šavje ga prerašča,
da zaščiti brazde …
tisočkrat izdanega
naivnega srca …
… ko je na razpelu
na stežaj odpiralo prekate
in v zaupanju nagibov
v smeri drugega srca
med nemirom sladkih tajn … vzgibov
in na krhkih krilih sanj …
spojeno v blaženost neba
kapljalo v slast zazibov hrepenenja žar,
eliksir ponujalo pretinov …
v sladkóst in dar.

Ker … ljubezen je naivna.

In hkrati kot najlepša stvar
polni brazde … z vso milino …
drúžica resnice vseh modrosti
na popotovanju skozi prostor … čas.
V znamenju kreposti vseosmišljenosti čar,
vštevši bolečino.

Potem se v bitja je nasêlil strah.

Tja v razpoke bolečine.
Zaprl pot, srca odrevenel,
in si, kot materijo, željé zamrznil v čas,
jih zaklenil med spomine,
kjer ostaja le še vonj kipečega razkošja
tistega … ki mine … med božanskostjo ekstaz.

A ta strah … je le prekletstvo boja.

Bruha ogenj kot sedmeroglavi zmaj,
ki v silobranu si ne dovolí srca odpreti,
a bojuje bitko sil
med snom svobodnega duha
in med slabostjo ječe,
ko bi v ponóru sle krvavega mesa
najraje ubijal
in zadušíl vsak ljubeč,
svetál vzdihljaj.

In vendar …
le umeča duša ve
kako peresa svojega srca odpreti,
ne da sebe izgubi,
medtem, ko išče izgubljeni raj.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=BnzysqMgEDc&feature=related ~
E.Cortazar & “I Surrender To Your Love”

~~~

51
~ nagajivka ~
1.12.2009 01:02

Mila Kačič (1912 – 2000):

Svet ne premore
toliko kamna
da bi vanj vklesal
vse hrepenenje
človeštva.
In le dvoje rok imaš
in eno samo srce.

(by Mila Kačič – iz zbirke pesmi »Skozi pomladni dež bom šla«)

~~~~~~~~~~~

Zato bom v roke
si vzela pisálo,
vklesala med črke
vse kar me bo gnalo.
Naj bo hrepenenje …
duhovnost …
al’ strast …
ljubezen in želja
kot božja sta mast.
Srce je le eno …
hvaležno mi bije …
ko pesem vzneseno
iz sebe izlije.
Če da mi čutíti,
Svetlobo spoznati,
zmogla bi z njo
še … kamen razklati.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=aWk6F-HMI9M&feature=related
Slo. madrigalisti & “Vsi so venci vejli”

~~~

52
~ nagajivka ~
1.12.2009 23:50

Mihail Jurjevič Lermontov (1814 – 1841):

Na sinji morski se gladini
v meglicah jadro lesketa …
Le česa išče si v tujini
in kaj pustilo je doma?

Morje kipi in veter vleče,
škripaje jambor se šibi.
Ah, jadro si ne išče sreče,
pred srečo tudi ne beži!

Nad njim se sončna luč razžarja,
pod njim je morje v dalj in šir.
A jadro si želi viharja,
kot da v viharju bil bi mir!

(by Mihail J. Lermontov)

~~~~~~~~~~~~~~~

Jadrom znana ni “tujina”.
Zanje dom je širno morje.
Val – svobodna domovina,
z vetrom jezdijo obzorje.

Vodi pot jih med kipeče,
kdaj razburkane v globini,
kdaj med nežno se peneče
vzvalovane na gladini.

Jih v viharju premetava,
trga z jamborov jim krila.
Jadrnica ne zatava …
lučka v dalji – smer krmila.

Od svetilnika k obali.
A je ni čeri … ne stene …
znova z vetrom bodo gnali
jih tokovi morske pene.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=43ZCFeB24yI ~
E. Cortazar & “When the Waves Dance”

~~~

53
~ nagajivka ~
8.12.2009 18:56

by Edvard Kocbek (1904 – 1981)

OBA

Glej, ti si tu
in jaz sem tu,
drug drugemu neznanka.

Glej, ti si zdaj
in jaz sem zdaj,
oba sva brez prestanka.

Oba sva jaz,
oba sva ti,
oba duha uganka.

Oba sva kaj,
oba zakaj,
oba ljubezni zanka.

(by Edvard Kocbek)

~~~~~~~~~~~~~

(by nagajivka):

Glej, ti si tam
in jaz sem tam,
sredi praznega nečesa.

Ne napolni ga ne kraj,
ne čas … le zdaj,
ko ta nič … približa vsa nebesa.

Tam ni več jaz
in ni več ti,
tam je enost … ki odpre peresa.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=T4yfSAr-yCg&feature=related ~
Y. Adams & “I Believe I Can Fly”

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Dodajam še nadaljevanje tega prepleta, ki je 10.12.09 nastal na Vilinčkovem blogu:

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/12/01/custveni-cuti-haiku/

(by VILINČEK):

Od tam do tu,
od tu do tam …
Le kam?
Le kam?
Naj vprašam te?

Od kod?
Do kod?
Ozrem se v čas …
ko zbuja se
ljubezni glas.

Kjer vodi pot,
ves svet je lep.
Povsod?
Povsod …
ko s tabo je.

Del nas?
Del njih?
Čigav je vzdih?
Lepota nje,
brezčasni stih.

(by Vilinček)

~~~~~~~~~

(by nagajivka):

Lepota nje,
brezčasen stih …
povej …
povej …
od kod privre?
Odkod navdih?
Do kam jo nosi
prek neskončnega neba?
Se sploh ustavi
duh sanjavi
tam na nebu brez meja?

Lepota nje,
ki je ljubezen …
vem …
že vem …
odkod privre.
Motiv izvézen
navdihuje bit svobodnega duha,
a vzorce tkejo
s sviloprejo
stihi živega srca.

(by nagajivka)

~~~

Da pa se med številnimi objavami ne bi izgubil še en del prepleta z Vilinčkom,
ki je tudi v tem času nastajal na njenem blogu, ga pridodajam zraven:

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/12/01/svoj-dan-razsvetliva-v-prepletu-z-nagajivko/

~~~

54
~ nagajivka ~
8.12.2009 19:00

Edvard Kocbek (1904 – 1981)

TI SI SKRITOST ZA MOJE OČI

Ti si skritost za moje oči,
bodalo za moje srce,
plamen za mojo dlan.

Jaz sem žalost za tvoj spomin,
kadilo za tvoje telo,
za tvoj obraz pajčolan.

Veneva v dolgo noč,
tiho se napajajoč
kakor pelikan.

(by E. Kocbek)

~~~~~~~~~~~~~~

Ti se razočaranja bojiš,
v svetu polnem razočaranj?
Povem ti …
to je višek ironije.

Kaj ostane na cedilu,
ko precejam si spomine?
Povem ti …
le najlepše srčne melodije.

Živim za sonce, ljubim dan.
A … ko umiram za noči,
ki napajajo tišino,
povem ti …
tedaj čutim, da zvenim
v sozvočju simfonije.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=Tfkh29EgmZo&feature=related ~
Gustav Mahler & “Symphony No. 8 – final part II. (Goethe’s Faust scene)

~~~

55
~ nagajivka ~
9.12.2009 21:51

Paul Verlaine (1844 – 1896)

~~~

To je hrepenenjski vrh radosti,
hip zaljubljene utrujenosti,
to je drgetanje vseh gozdov
v stisku sape, ki zaveje,
to je … na ozadju sive veje
zbor ubranih drobcenih glasov.

O ti nežno … sveže žuborenje!
To je šepetanje in šuštenje,
ki na krik spominja … ves mehak,
ki ga nemirno dihne bilka …
Praviš, da pod vodo, ki zaplivka,
gluho niha kamenje in mah?

Ta tožeča duša, vsa brezdanja,
je v žalostinki, kamor sanja,
najina … kajne … spletena z dihom?
Moja je … povej … in tvoja, en sam spev,
kjer druga drugi dihneta odmev
sredi mlačnega večera, čisto tiho?

(by Paul Verlaine)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

(by me):

Jih še slišiš? To so simfonije hrepenenja …
napev brezčasja … vrelci žuborenja,
ki med deročimi slapovi čez pečine
odzvanjajo še v prhi kapljic razbučéne
in med dotiki čez oplažene vršičke nežnih bilk
obnemijo … v mehkih krikih sladke bolečine.

Jih še veš? Veš. Nujne so. Kot dih. In dah.
Vdihneš … in izdahneš jih na mah.
Predah. In že se nove spevajo v tihoti,
napajajoč izvir, kjer sen utripajoč v samoti
kot odmev sozvočja zven teles postane
in sočut v sotočju src čudes … ostane.

Jih še pomniš? Vsako misel vztrepetajo.
Z nemirom dremajoče čute vzdrgetajo.
Oplajajo se v zvokih brez besed,
ko že pomisel na en sam dotik … spogled …
davno spodnešena … vnovič trdna tla,
s koščkom ti nadomesti neba.

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=nk7mCmgzpPE&feature=related ~
Jevetta Steele & “Calling you” (Bagdad Cafe)

~~~

56
~ nagajivka ~
11.12.2009 01:19

Paul Verlaine (1844 – 1896):

Luna seje
luč prek gozdnih jas;
z vsake veje
poslovi se glas
od senčnih brezen …

O ljubezen.

Ribnik riše,
kot zrcalo,
vse obrise
vrbe nad obalo,
veter joka na ves glas …

Sanjajva, sedaj je čas.

Nežno prek sveta
razstrti mir
kot da z neba
sneži večer,
med mavrico zvezdá …

Najlepši hip srca.

~

(by Paul Verlaine)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

(by me, Firence, 10. Dec.):

Večer je tih
in mesto spi,
zapredeno v spokoj.

Ovija vase …
kot pridih mehkó zabrisanih sledi
med sojem migljajočih,
tisočerih, drobcenih luči;
meglica mlečna ga nocoj,
med svežim vonjem smrečja.

Snežijo misli v hip srca.

Noč je tiha …
mesto spi,
zapredeno v spokoj.

Ovita vase
misel diha vonj prelistanih strani …
kot po nageljnovih žbicah bi dišal ovoj
in bi cimet prepojil dlani …
okus se zgodbe, kot sladak opoj,
prepleta z vonjem smrečja.

Najlepši hip srca lebdi …

Besede žíve v knjigi sna.

Potopljêna vanje
misel bdi,
zaprêdena v sanje.

~

(by nagajivka)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=wWT7tMLJVaE ~
Secret Garden & “Winter song”

~~~

57
~ nagajivka ~
14.12.2009 22:18

by Kajetan Kovič:

Obrni v knjigi list nazaj.
Narahlo, da se ne ospejo sanje
o sreči, ki je segla vanje,
da podari ljubezni svoj smehljaj.

Dva plaha gosta majniške noči.
Nikjer se ni stopinja oglasila
in glava se je h glavi primaknila
z nemirnimi otroškimi očmi.

Dotik dveh vlažnih rok in stisk dlani.
že ustnice so topel dih čutile,
hotel sem jaz in si hotela ti
in vendar niso se sklenile.

Se vprašaš kdaj morda zakaj?
Obrni v duši list nazaj.

(by Kajetan Kovič)

~~~~~~~~~~~~~~~~~

(by me ~ 14.12.09, Slovenija):

V knjigi list nazaj obrnem.
Preveč je je. Le kam naj z njo?
Nazaj jo vdihnem, v žar povrnem
delček duše, pred nočjo.

Bil je maj, ko je cvetelo.
Avgust je z vetrom kazal smer.
V odejo snežno je odelo
jo decembra pod večer.

Še ostal je vonj socvetij.
Še pod snegom so sledi.
Ne zbledi spomin poletij,
še je slan dotik dlani.

http://www.youtube.com/watch?v=IgPd96qO0ZI

Kot poljubov so raznežje.
Padajo nocoj mehkó …
Vase pivna njih breztežje,
toplih usten čutno slo.

Kot nebo se z mano ljubi.
Kot snežinko me raztôpi.
Vsrkaj vase me s poljubi,
v mojo dušo se potopi.

Naj zaspim v objemu tvojem.
Naj me božajo dlani.
“Umriva” skupaj med opojem,
ki ga nudi čar noči.

(by nagajivka)

(po današnjem sprehodu čez zasneženo zemljico domačo, skozi čarobno padajočo sinjino polmraka, s toplo dlanjo v topli dlani.:D)

~~~

http://www.youtube.com/watch?v=UV-2G_A0fTo&feature=related

~~~

p.s.: Jan. 2010 ~ naknadno dodajam še povezavo do Vilinčkove strani, kjer mi je v prvem komentarju posvetila eno njenih arhivskih pesmi, ki se po vsebini na nek način navezuje na zgornji dve (v #57). Hvala Vilinček!:D

Lepa glosa, vredna branja!

http://vilincek.tuditi.delo.si/2009/12/16/od-tu-do-tam-v-prepletu-nagajivka-vilincek/

~~~