Jutru poklanjaš škrlatno modrino …
~~~
~~~
Zbujam se v mladega dneva milino,
med nedrji stvarstva svit porojevaš.
V pozlato tančic obličje odevaš,
s palete nians nanašaš svežino.
~~~
Roka vejevja te ujame v duplino …
~~~
~~~
V slapu deviškosti vzhajaš sinjino
in višje kot si, vse bolj nas ogrevaš.
Za žarek, ki boža, nič ne zahtevaš,
divjino ožarjaš s kontrastno jasnino.
~~~
~~~
Gladini dodajaš sijaj in toplino …
~~~
~~~
Zarišeš podobe na površino,
teles neprosojnih slike odsevaš.
Ob vsak se nagib z lahkoto zadevaš,
vabiš na ples silhuet čez skalino.
~~~
~~~
S senco pričaraš igrivo sivino …
~~~
S pogledom te spremljam, ko greš na sprehod,
v vsakem se hipu drugače predstavljaš.
~~~
Razblinjaš oblake, drsiš skozi svod …
~~~
~~~
Temi se s silno močjo zoperstavljaš,
le z lastno svetlobo utiraš si pot.
~~~
~~~
Prodiraš z lučjo, svetlobo proslavljaš,
navajaš Zemljó na svoj večni prihod?
~~~
Nóči podaš spet rokó, se poslavljaš,
mehkó se izliješ v ognjeni zahod.
~~~
~~~
V mraku odhajaš z vso veličino …
~~~
… in …
… včasih zaplešeš v korak z mesečino …
~~~
foto: simoneta sho
