morski navdih(i) ~

 

 

 

(sonet – malo drugače)

 

~

 

 

Predajam se čarom Mediterana.

 

~

 

Razbeljena skalca pregreva telo,

ga vetriča piš z božljaji ohlaja …

po koži drsi … igrivo zavaja,

čutila opaja … preveva s soljo.

 

~

 

Jutranji svit me prebuja zarana.

 

~

 

Kristalno modrino odseva nebo,

vase vsrkava milino sred’ raja,

otoški zaliv življenje pomlaja,

kar duša opeva … izžareva okó.

 

~

 

Skladna narava … kot pesem ubrana.

 

~

 

Dušo pomirja šum valovanja,

šepeče skrivnosti mi z morskega dna.

Kapljica vsaka spojena odzvanja

 

refrene davnine, povesti morjá.

Ob steno pečine se misel naslanja,

jo k vrhu ponese svoboda duha.

 

~

 

Med sončne zatone čarobnost je vtkana.

 

~

 

 (by nagajivka)

~

  • Share/Bookmark
 
01
~ nagajivka ~
28.07.2009 01:51

Hejj! Pozdravljen eho~bit po dooolgem času! :razz:

Internetni signal je v tem “našem” zalivu tako zelo šibak, da mi skorajda nobene blogo_strani ne odpre. Tole je mlelo dobro uro … Vmes me pa še skoz’ “dol meče”! Zategadelj vsem poetom, ki morebiti zajadrate na to stran, (zaenkrat) kar tu puščam dopustniške pozdrave. In če mi bo le uspe(va)lo ohraniti “prijateljski” stik s tem počasnim netom … do konca avgusta še kaj pripesnim naokoli.

Uživajte tudi vi, kjerkoli že ste. :D

——————————-

p.s.: Vilinček & Bin – sem vama že na commonsense-ovem blogu pustila sporočilce, da mi vajinih strani žal neče odpret! :mrgreen: Ma vztrajna kot sem – bom še poskušala … :)))

02
28.07.2009 13:58

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

V nebesni modrini sem videl tvoj stas.

~

Kar vidim tiste strme bele skale,
pod njimi prod, na njem leži sirena,
na zunaj hladna, v jedru je ognjena,
prepeva pesmi, ki bi kamen vžgale.

~

V bučanju valov sem poslušal tvoj glas.

~

Le kdo ve, kje je tisti del obale?
Tja k njej bi šel in se naužil plamena,
pred njo z veseljem padel na kolena,
kot žrebec bi si dal nadeti žvale…

~

Če znal, bi v izložbo postavil tvoj kras.

~

A nisem Pegaz in ne znam leteti,
le bedno kljuse, vprežen v voz navad,
kako bi smel kaj takega želeti,

kar buden več ne smem, čeprav bi rad,
dovolil si to noč bom doživeti,
leteti s krili sanj v kraljestvu nad.

~

Sopotnik v navezi na goro Parnas.

~
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

He, he nagajivka, ;) saj si blizu morja. Kar noter se vrzi, če te je pogrelo. :twisted: Se boš že pohladila. :) :) :)

No, dovolj hecov! Tukaj se ti oglašam, ker praviš, da ti “šteka” dostop na poljane. Tam pa seveda tudi ne bom izostal.

Lepo se imej, sama ali v izbrani družbi, kakor se ti bo zahotelo.

Tisti ključek bo pa zagotovo bolje delal “na višavah”. Malo volje v nahrbtnik, na vrh belega skalovja, “pa da te vidimo”. ;)

03
30.07.2009 00:59

Hvala ti Dragi moj nagajivi principe :) Hvala ti.
Tudi jaz še kaj pripesnim.

04
30.07.2009 12:35

Draga moja Nagajivka. Ni čisto nova pesem. Spisana nekaj dni nazaj.
Nekako se mi zdi, da je kar primerna in paše na tvojo stran.

Kar veliko vsebin se je rojevalo na moji strani – prepleti z Binom, prepleti z Nikom … tudi kar veliko samosvojih.

Tale se mi zdi, da bi bila za mojega nagajivega principa :D

Zajadraj kdaj z mano, ko v sebi si srečen (soneti tudi malo drugače)
Julij 28th, 2009

Zajadraj kdaj z mano, ko v sebi si srečen

(sonet malo drugače – z refrenom)

mark knopfler – True love will never fade
http://www.youtube.com/watch?v=5pbpOs6fhfw

Želim da začutil bi moje veselje.
Vsaj delček od tistega kar me osvaja;
me z mehkim in toplim ugodjem opaja,
ko v krilih razpenjajo lepe se želje …

Kar jadral bi z njimi, ker v sebi si srečen.

Svoboda te vodi. Nikoli povelje.
Četudi letel bi od kraja do kraja,
četudi kdaj sam … a bližina ostaja;
s svetlicami v dlani te nov dan zapelje …

Kar jadral bi z njimi, ker v sebi si srečen.

Če živo kdaj snivaš … ves v sebi gorečen,
ko v tebi se steka dih pravljičnih morij.
Čeprav ne želiš, da iz njih si izvlečen …

Ne veš še kaj zbuja se tam iz pogorij?
A, če iz dalje njih žar, ki je večen,
prelil se bo vate iz sončnih obzorij …

zajadraj kdaj z mano, ko v sebi si srečen.

Uživaj mi na morju… Še kaj pripesnim, še kaj pridem do tebe…

RTM*

05
30.07.2009 12:39

Tale tvoj sonet, ki si ga pripela na uvodno stran :) Žari. Krasen je.

06
30.07.2009 14:47

Upam, da bo Binu prav.
In ker imaš težave s povezavami, prilepim še najin zadnji preplet. :)

Malček, čisto malček nagajiva vsebina :D in nekako se mi zdi, da pristoji tudi mojemu nagajivemu principu :D

Vse najlepše zate :)

—————————————-

AVTOR: VILINČEK

Povej mi kam?
(svobodna poezija)

Queen – Love of My Life

http://www.youtube.com/watch?v=8kuExRfqhm0&feature=related

Povej mi kam
si ga naj dam?
Povej!
Povej,
kar še ne vem …
Če tudi bi … A ne povem!
Morda pa vsega še ne znam?

Povej mi kam?
A mi poveš?
Povej!
Povej!
Preveč hitim?
Čeprav sem tiho in molčim.
A v sebi veš … predobro veš.

Povej mi kam?
Nauči me.
Povej!
Povej!
Vrti se svet.
Ko v sebi čutim ves drget …
ker noro bije mi srce.

Povej mi kam?
Ker si želim
Povej!
Povej …
mi še enkrat.
Čeprav si tak navihan škrat
in rečem si: »Le kaj bom z njim?«

Povej mi kam
si ga naj dam.
Povej!
Povej!
Ne draži me …
Naj domišljija sama gre?
Saj veš, da v meni vžigaš plam.

———————————————
AVTOR: BIN

bin pravi:

Julij 29th, 2009 at 11:48 dopoldne e

Ne vem, ne vem,
ne vem, če smem?
Išči!
Išči!
Sled stezice
Do svoje se prebij resnice
v trenutku tem ostajam nem.

Ne vem, ne vem,
česa ne veš?
Išči !
Išči!
Nič ne hiti,
saj moraš daleč, daleč priti…
A v pravo smer… to veš, da greš!

Ne vem, ne vem,
saj vendar znaš!
Išči !
Išči!
Iglo v senu.
Zaupaj živemu plamenu,
ki sili te, da se predaš.

Ne vem, ne vem,
kje skrit je med?
Išči !
Išči!
Pet tančic
ogrnil je skrivnostni stric,
a pustil ti je skrivno sled.

Ne vem, ne vem,
ne vem, če smem?
Išči !
Išči!
Luč življenja
zmes želja in potrpljenja,
vseskozi ti naproti grem.

***********************************************
AVTOR: VILINČEK

Zakaj v skrivnost zavijaš me?
Zakaj?
Zakaj …
če vprašat smem?
Mar res ti kdaj preblizu sem,
da kmalu spet umikaš se?

Zakaj me dražiš … spet bežiš?
Zakaj?
Zakaj …
si tak falot?
Vzdihujem … padam od lepot …
ko čisto blizu me spustiš.

Zakaj oblačim si tvoj šal?
Zakaj?
Zakaj?
Joj … res si vroč.
Ovijem ga … Ne! Že si proč…
Si slišal za vročinski val?

Zakaj mi delaš, da želim
Zakaj?
Zakaj?
Le kdo je kriv …
da moj pogled je sramežljiv,
ko v tvojih se očeh lovim?

Zakaj me mami tvoj opoj.
Zakaj?
Zakaj …
če tik za tem,
vsa zmedena … (Ne vem kam grem?)
capljam kot otrok za teboj.

Zakaj kdaj molk si krade glas?
Zakaj?
Zakaj?
Sva večnost? Hip?
Poslušam svoj in tvoj utrip …
Prihaja harmonije čas.

07
30.07.2009 20:44

Bin – #2: da se ti še na tej strani zahvalim za tole »WOW« pesnitev. :D

Nisi Pegaz … a leteti znaš
in nisi kljuse … se pa rad z besedami igraš.
Pripel si semkaj čudovit sonet,
pesnik si prek’ glav … do pet. ;))

Kar se pa tegale internetnega ključka tiče pa … yes, danes sem našla pravi kot (za kučico v senčki), kjer celo ves dan lovi signal, vendar le s po eno – do dvema črticama … kar pomeni, da me na vsakih nekaj minut »dol vrže«, pa nič zato. Važno, da zadeva vsaj za silo non-stop deluje. Sicer pa predvidevam, da bo kaj več časa za net (tudi čez dan), ko bodo trije člani familije čez cca 14 dni odšli domov. I’ll be all alone here! :D Yupiii! ;))
Ker … je kar malo preveč pestro. Danes npr. smo igrali tenis, kasneje odbojko v vodi, ribarili, tauhali, lovili hobotnice (pripravili ribjo pojedino), surfali, šahirali, brali bukve, klepetali z obiski … in eto, dneva je konec.

——————————–

Draga moja Principessa – Vilinček :D

Tudi tebi HVALA. Super! Zelo si me razveselila s temi lahkotno-razvedrilnimi rimami v duelu, ki jih z Binom tako posrečeno vkup pleteta. Uživam v branju vajinih razigrano začinjenih »melodij morja in sonca«. Fletna sta! I want more! I want more!!! :)))

p.s.: sem ga večkrat prebrala. Tvoj sonet pod #04. Lep. Zelo. “Zajadraj kdaj z mano, ko v sebi si srečen”… Všečno. :)

pps: #05 – tudi mene veseli, da se ti moj uvodni sonet dopade. Ne vem, če si opazila, da sem se v prvih dveh kiticah malo poigravala z dvojnimi rimami v vsakem verzu, ampak mi ni preveč všeč, ker zveni nekako prenasičeno. Zato sem v zadnjih dveh kiticah idejo dvojnih rim raje opustila.

Hvala ti za vse pesmi in komentarje.

—————————–

Naslednji sonet, sem pa spisala danes, takoj po zgodnjem plavanju – med jutranjim svitom. Čista bonaca, veličastna milina, budnica škržatov, svež kruh iz pekarne, (že spet) – zajtrk na plaži, vroča kava in jaz all alone (med videno budnimi) v zalivu.
Navdih … morje … ki v meni živi (in me »gor drži«) tudi čez zimo.

Se oglasim še kaj vč ksno … »čas je za palačinke«, pravi mladina … :mrgreen:

08
30.07.2009 20:48

ZATE … (sonet)

~~~

Zate, ki v jutra milini te ljubim …

V sebi te čutim, ko pljuskaš v valovih,
tvoja se sila po žilah mi peni,
kot vetrna sem korala v steni,
ki pleše s teboj po skalnih robovih.

Zate, ko v dnevnem bučanju te snubim …

Še mrtve budiš, ki spe po grobovih.
Z oseko v aorti, s plimo v veni,
pojiš me s soljo, ko butaš po meni,
čut osvobajaš, da ni v okovih.

Zate, ki te v mesečini poljubim …

Ta čut me vleče, da k tebi prihajam,
da stapljam s teboj se v odtenkih neba.
Življenje si moje … kljub vsem postajam …

ob tebi od nekdaj bila sem doma.
Čutim s teboj, ko se s tabo opajam,
kot káplja … del tebe … otrok sem morjá.

Zate, ker vate se vedno zaljubim …

~~~

:D

09
vlatka
30.07.2009 21:29

nagajivka,

sem mislila, da si kar na drugem planetu, pa te vidim tukaj.

Res po dolgem času. :P :P

lepo mi bodi in lepo uživaj in pesni.

Jaz sem s pesmimi naredila odklop.

In še v marsičem.

TŠM **** :)

10
vlatka
30.07.2009 21:35

***

V srcu žalost,
polno bitje.
Ni od danes
to odkritje.

A ne zmorem
već tako.
Dovolj je
hudega bilo.

Zdaj sama
po oboku hodim,
mislim, iščem,
blodim, blodim….

Ni ga vraga
na tem svetu.
Angeli me dvigajo,
sam želela sem tako.

Vlatka K., 30. 07. 09, 21.35

Ekko, pa je vseeno prišla pesem… :D :D

11
vlatka
30.07.2009 21:36

ups…

sama ….želela sem tako. ;)

12
30.07.2009 23:24

Vsak po svoje midva o morju … :roll:

~

Danes morje
bi s teboj govoril.
O gladini
malo o valovih,
o bonaci,
muhastih vetrovih,
vse bom poslušal,
kot bi ženski dvoril.

~

In o globini
ki o njej molčiš.
Pokrivaš jo s temo
skrivnost somraka
vse kar je že bilo
in kar še čaka
le včasih
val ob skalo
zašumiš.

~

Priznaj mi morje!
Rado bi bučalo.
Z vso silino
spenjenih valov,
da več v globini
ne bi te
tiščalo.

~

Želim sprejeti
tudi to resnico
globoko tvojem drobu
zakopano
biti obliž za vsako
žgočo rano
skrbno prikrito
z biserno tančico.

~

Ne nisem, morje!
Nisem!
Nisem tisti!
Ki smel bi v tvoj
temačni, skriti svet,
le človek sem
pokvarjen do obisti
brezsrčna zver
v prsih večni led.

~

Zato bom tudi danes obsedel,
kot vsak večer
na koncu valobrana,
z vsem svojim bitjem
tvoje vdihe štel
želeč,
da se kot morje prebudim
zarana.

~

Tudi tebe nagajivka bom poprosil, najdi v pesmi hrepenenje ne “slabih” čustev. (Ti “rada” moje pesmi na črno stran razumeš.)
Sicer pa… vsega kar si želiš!!!! :)

13
~ nagajivka ~
31.07.2009 00:30

Vlatka – #09: Ojla! :D

Ja … saj tu sem res kot na drugem planetu … še vesoljčki so tu nekako prijaznejši … ;)))

Hvala, ja, jaz že uživam in enako želim tudi tebi. Blagor ti, ker lahko morje vonjaš skozi vse leto, jaz pa med dopustom intenzivno »čist not padem« in si duška dajem, da se ga naužijem v enem zamahu za celo leto naprej …

S pesmimi, da si naredila odklop??? Ecco, ma ti je vseeno prišla … se razume, ker si sama tako želela … ;)))

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Bin – #12:

Jaz da rada tvoje pesmi »na črno stran« razumem??? Ti povem, da prav nič rada … ;))

No lej, da sem našla v tvoji pesmi vsebinsko (in oblikovno) hrepenenje!:

~

»želeč,

da se kot morje prebudim

zarana.«

~

:lol:

Saj si jo vendar zelo dobro upesnil. Pa všeč mi je, ko delaš tele valčke (valove) ~ med kiticami. :)))

Bin, ne se jezit name, ker se smejim, nocoj mi gre (po peki 50-ih palačink!!! + popitih dveh kozarčkih Prošeka + nočnem kopanju) itak vse na smeh … Moja mlada levčka sta si s svojo družbo priredila r.d. žurko … Ampak … ampak … ta praznik je vsaj malo tudi moj, mar ne!?

Nocoj najbrž ne bom nič več pesnila, bom pa s PP (če se mi bo sezam odprl) še semkaj prenesla svoje rime in sinočnji sonet, da malo napolnim ta arhiv z vročimi, morskimi vižami. Zima bo dolga!!! ;)

~~~

Lahko noč tebi, Vlatki, Vilinčku in VSEM, ki še prisurfajo na eho~bit.

14
~ nagajivka ~
31.07.2009 00:45

Tele rime, naklamfane pred odhodom na morje, 19.07.2009 ob 01:06, s PP prenašam še na to stran.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Aktivni del dopusta
na srečo je za mano,
odslej do konc avgusta
bo vse bolj razigrano.
Sem on’ dan spet divjala,
vzdolž Soče z brzi raftom,
lase prej našpricála,
s trivremenskim Taftom.
Brzice so bučale,
j’ letel’ k’ sneta skira,
jaz in še tri budale,
k smo polni bli nemira.
K’ dumu sm se vrnila
vznesena od navdihov,
koj skladbico spisála
sm na klavir – brez stihov.
Drug dan sm vrt kosila,
popeglala vso žehto,
ko vse sem postorila,
sem vlegla se na cehto.
Oko v nebo je zrlo,
so žarki me žgečkali,
ni v meni še zamrlo
vse kar je kdaj me gnalo.
Preteklost preletela
sem z lepimi spomini,
vmes žvižgala in pela -
saj čas je za bikini!
Pa spet so dnevi tekli
med tisoči opravki,
na blogih nič dorekli,
počakajo vsi davki …
Ma saj, če bo kaj sreče,
se z morja oglasim,
če net do tja povleče
kšne rime vkup zložim.
Če pa – do konc avgusta
se ne javim nič:
me j’ morski pes pohrustal,
al’ pa me j’ vzel hudič.
Potléj mrbit v jeseni
se ‘z onostranstva javim,
če bomo usklajeni?
Na to pa rajš’ ne stavim.
Vsekakor pa želim
vam en sproščen dopust,
v pondelk tut jst zbežim,
željá sem polnih ust:
Naj vam prijetno mine
kamorkol’ že greste,
izlivajte skomine
v pesmice vam zveste.
Le-te vas bodo grele
še na stara leta,
vse čute oživele,
vas tresle do skeleta.
Metuljčkov vam na trati
želim velik ujeti,
trebušni pa, med brati,
tud’ letajo poleti!
V tork bo luna sjala,
bo sončni mrk nastal,
pa zna bit cela štala,
če kdo bi podivjal.
Dejte se mal’ zresnit,
ne morte tko noret,
kej lepga rajš upesnit,
prijaznega za svet!
Le kdo vam to blebeče?!?
Poeti smo vsi čudni …
za nas ni večje sreče,
v besedah smo neutrudni.
Povem vam dragi moji,
je čas zdaj za dejanja!
Četud smo samosvoji,
le praksa da nam znanja.
Ne pa da povsod
je sama teorija,
ki gre iz roda v rod
le v sanjah??? Utopija!
Če si človk trenutka
se ideji prepustiš,
a z »jajci«, ne kot lutka
za nek cenen drobiž.
Ma kaj vam sploh nakladam …
ma kdo me sploh doume …
nikogar ne napadam,
se hecam, se razume! :)))
Bodite torej v cvetju
in svojmu snu sledite,
svobodnemu poletju
naproti poletite.
Evo, koj zaključim,
je že predolg moj stih
in da vas ne izmučim,
bom prec-takoj spet tih.
Pa vas rajš objamem -
namest besed slovesa
in če vse skup povzamem:
razpnite si peresa!
Bohdej, da b’ močna krila
v neurju preživela,
da se vam neb’ zlomila,
da pesem src bo pela.
Besede brez pomena,
zavite v leporečje,
a grdega namena,
bile bi podpovprečje.
Očuvajmo besedo,
naj se ne razvrednoti,
kdor to počne – le z bedo
predstavlja se poroti.
Besede plod – so misli,
v njih pa čutov seme,
v dobrem so vsi smisli
svetlobe inu teme.
Naj vas sonce greje,
naj zvezdice migljajo,
naj blagi vetrič veje,
da strune zaigrajo.
Ker ljubim poezijo
in sem ‘besede mož’,
vam maham z melodijo,
namesto s šopkom rož.

http://www.youtube.com/watch?v=KDY4nR1IqCs&feature=related

p.s.:

Uživaj, Bin, na morju,
sam ne se utopit,
če ne pa rajš v lavorju
namakaj svojo rit.
Sori, se le šalim,
je danes takšen dan,
da te še mal zapalim,
da nauš preveč zaspan.
Do muz ne bodi bruto,
saj so tvoj navdih,
odkvihtej tisto kuto,
dej popek na prepih -
najdražji svoji sviraj,
udejanji poezijo,
jo božaj in masiraj,
če hočeš harmonijo.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

(by nagajivka z možgani (že) na off)

En lep poletni pozdrav prav VSEM na tej strani.
In … naj vam nikoli ne poide razlogov za … :D
(na)smeh …

Ciao.

15
~ nagajivka ~
31.07.2009 00:52

Sonet v 11 in 12 zložni kombinaciji, spisan predvčerajšnjim ~ med potepanjem po eni od zapuščenih otoških vasic, s PP – prilagam še sem.

~~~

Polagam dlan na kamen ruševine,
nekoč obljudena, zdaj zapuščena vas …
kakor bi v preteklosti ustavljen čas
ob dotiku znova oživel spomine.

Prisluhnem staroselcu, ki iz davnine
priklicati nasmeh še zmore na obraz,
lesketa se hkrati mu v očeh okras …
gube omehča mu sled biserovine.

Trpko je bilo življenje njega dni.
Zdaj sameva v strmem bregu vinska trta,
ostal je v vasi sam … vsi so že odšli.

Telo slabotno, duša pa odprta,
rezbari les … kot bi izrezoval skrbi,
poved je zgodovine … vsaka črta.

~~~

16
31.07.2009 12:26

Pesem, ki je nastala ob branju ene druge pesmice :) Da jo oddam tudi sem, pa me je potegnila tvoja zadnja pesem.

Se še vrnem, še pripesnim, še pridem… še pomaham, še objamem… ŠTM … tako, kot napiše Vlatka :D Ki je tudi zapela…

In seveda še tvoja pesem ZATE!
še ena pesem, ki močno žari :)

Mantovani & Orchestra – Edelweiss

http://www.youtube.com/watch?v=QGJBexdvfUA&feature=related

Napolni praznina se z žarki veselja,
ker svetla je solza pojila zemljo;
na golih puščavah bo zraslo življenje,
nov čas se bo vpel pod svobodno nebo.

Le prah, ki je padel na sončne platnice,
zakriva vsebine in žar ki v njih sije.
Ko znova se dvigne na krilih resnice,
bo človek spregledal in našel svoj smeh..

V lepotah se skrivajo smisli za jutri.
Tam sveti prihodnost … še sanje so srečne.
So srcu in duši, ne bivajo v putri …
kjer poje ljubezen – tam pesmi so večne.

17
31.07.2009 15:07

Joe Cocker – You are so beautiful
http://www.youtube.com/watch?v=wlDmslyGmGI&feature=related

Ljubezen je pesem, brezčasnih širjav,
ko nežno se zlije v naročje srca.
Če zlil bi se z zemljo, ne videl bi dna,
ker črpaš lepote iz njenih vonjav.

Če ljubiš, če ljubi – ves svet ti je lep.

Če njena te struja ponese v rokav,
ki bil bi ves mrtev – pa vendar za dva …
zbudi se življenje iz večnega sna,
ker njegov izvir … njen izvir bo iskal.

Če ljubiš, če ljubi – ves svet ti je lep.

Ni gluhe puščave – presušenih step,
ki kdaj ne čutili bi v sebi bližin.
Oaze, stududenčki … zašel bo galeb,

ki z morja bo nosil jim rosnih milin.
Še hlad kdaj odpre svoj ledeni oklep,
da dvignil gejzir se bi z vročih globin.

Če ljubiš, če ljubi – ves svet ti je lep.

Še ena… Krasen vikend želim vsem na tej strani…
Draga moj nagajivka… tebi pa čim več lepih sončnih dogodivščin :)

18
31.07.2009 15:30

Vilinčkova … :D

#16: “V lepotah se skrivajo smisli za jutri” … Exactly! Dobro povedano! Če dopustimo lepoti narave in umetnosti, da nas očara, začara … je doživljanje trenutnega sveta in njegove prihodnosti, bistveno lepše, smiselnejše in upa polnejše.

#17: “Če ljubiš – ves svet ti je lep”. Res je. Pa kogarkoli ali karkoli že ljubimo …

Hvala ti za pesem in sonet, ki si ju pripela. Zelo lepi pesnitvi in tudi po vsebinski poanti meni blizu. Obe.
Pa saj veš, da se pogosto najdem v tvojih svetlih tonih, iz katerih seva veder pristop do življenja. :D

Tudi tebi želim prijeten vikend. Uživaj.

19
31.07.2009 21:25

Ma je blo na »moji skalci« dons tko wroche, da kaj drugega, razen teh lahkotnejših rim, nisem uspela vkup zložit. :D

~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Kaj školjka mi pripoveduje?
Kaj v uho mi šepeta?
Si prislonim jo tesneje,
da zaslišim šum morja.
V hipu stihov mi nasnuje
iz podvodnega sveta,
zdaj potiho, zdaj glasneje,
da srce mi zaigra.
Z mano bi skrivnost delila?
Prej zaprta se odpira,
da znebi se delčka teže,
ki jo tam na dnu ovira??
Kaj mi školjka je razkrila?
Tega vam pa ne povem.
Sem rešila jo iz mreže,
vrgla v morje, da ne shira.
Mar v sebi biser skriva?
Naj ga hrani in goji.
V podvodnem svetu biva,
ni »naš svet« za nje oči.
Saj še moje rade grejo
si na dno morja spočit,
kjer mi barve izpovejo,
da ta svet je v čud zavit.
Pisan živež opazujem,
nagovarja me s tišino,
ko pa špilje raziskujem,
se dotakne me v globino.
Lesketaje, lom svetlobe
me v čaroben šal ovije,
tam plesaje, mi podobe
rišejo svet harmonije.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Toplojulijskonočni pozdrav vsem.

20
Vanja
31.07.2009 22:07

Lepo! In prelepa fotografija! kje je ta prelepa plaža?
Te pozdravljam nagajivka.
in kaj je z vlatko? Strto srce?

21
31.07.2009 23:10

“Bog mi grehe odpusti” nagajivka! :roll: Levčka imaš? Celo dva? #13

Dobro si zdržala. ;) Z ene strani ti onadva gorivo kurita, z druge sem te, škorpion gasil. Takoj bom ventile zaprl in cevi pospravil. ;)

22
2.08.2009 19:36

Ooooooo, Vanja! (#20)
Lepo, da si se oglasila,
sred’ poletnega vzdih’vanja.
Si me prav razveselila …
Dost blo zimskega je spanja!!!
»Za kazen« boš sonet dobila! ;))

~~~

En tak bolj na hitro spisan, ker sem z eno domačinko dogovorjena, da greva, še preden se zmrači, začimbnice nabirat.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~~~

V oranžnih tonih skale, pesek, mivka …

Prelepih plažic je na tem otoku,
peščenih, divjih, skalnih … kar veliko.
Ponuja vsaka svojo očarljivo sliko,
a ta zaliv … zaziba v rajskem zvoku.

Škržatov zborček med borovjem čivka …

Zeleni krošnji – vidiš v zgornjem loku,
ki tvorita okroglasto obliko,
v višini čolna – levo belo piko?
Pod njima hiška z morjem je ob boku.

Agave, palme, oleandri, sivka …

Valovanja šum ponoči te uspava,
svetlika mesečina skozi škure,
se rahel vetrič ves dan poigrava,

v tokovih maestrala, juga, bure.
Potuje z njimi misel … v dalj odtava,
obzorje riše barvni čar bordure.

Poji tu z mirom dušo ~ naga jivka …

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Ta zaliv sicer leži na južni strani otoka Hvara, z ene strani v daljavi viden Vis, z druge Ščedro in Korčula. V tem »malem raju« naša femili počitnikuje že 21 let (je kot naš drugi dom), ki se ga nihče noče naveličat. Začuda niti mladiči ne. Sinova sta le dve najstniški leti tu »prešpricala« (šla z družbo drugam) … pa odtlej s še večjim navdušenjem prihajata sem. Da je tu idealno, sta pogruntala. In tako sta letos zvlekla s seboj še svoji dekleti, vendar so posebej, vsi skup šotorijo v bližnjem kempu. Ne, svojega miru božjega pa res ne dam! ;))) Že tako se za moj okus preveč dogaja. Včeraj npr. – so me pregovorili, da sem šla z njimi v nek drug zaliv – na celodnevno plezanje po navpičnih skalnih pečinah in skakanje v morske globine (cca -30 m) z višine cca +20m. Adrenalinsko, ampak v tej vročini … pretty much utrudljivo. Zvečer sem bila tako zmahana, da sem polnih 11 ur spala kot ubita. V običajnih razmerah mi zadostuje 5-6 ur spanca. Ma ne, saj se ne pritožujem … saj je vse kul. Ampak! Z leti, ugotavljam, mi vedno bolj paše imeti svoj mir, svoj lajf. Dost je blo 22 let intenzivnega ukvarjanja z otroki! (S svojima dvema + precej let še s tremi sestrinimi, ko je odšla s tega sveta …)
No ja … kljub vsemu … si svojega koščka svobode ipak nikoli nisem pustila vzeti … :))

Vlatka? Strto srce? Tako si dojela njeno pesmico? Ma ne bi rekla … Morda je imela le nek tak »svoj trenutek«. Kot ga imamo najbrž vsi kdaj. Ko sem jo en teden pred odhodom na dopust obiskala na njeni dekanski njivici (btw – s čudovitim razgledom), mi ni zgledala nič strta. Nasprotno. Cvetela je od dobrega razpoloženja v prijetni družbi (pred tem so imeli pic-nic), da je bilo veselje z njo poklepetat. Njene oči so odsevale prešeren nasmeh iz srca, toplino ljubeznivosti in njej značilno energetično navdušenost. Grison, Gal, Runa … vsi so bili luštni! Sicer jo pa pobaraj(mo) …

Vlaaatkaaa??? :razz: ;)

23
~ nagajivka ~
2.08.2009 19:42

#21: /»Takoj bom ventile zaprl in cevi pospravil. ;) «/

Bin, dobra odločitev … ;)

Ma … veš kaj ti povem. Pr naš bajt je blo vedno velik »kurjave« … (viva la Sicilia, aaa!?) Tri ognjena znamenja na kupu, še dobr, da je med nami en bikec, ki nas malo prizemljuje … sicer bi vulkanski zublji švigali do Jupitra in še čez??? :)))

In … ‘orkodindijo!!! Nikar si ne umišljaj, da ste v tem pogledu škorpijoni kaj boljši!!!
Da se razumeva!!! Kakšno gašenje z vodo neki?!? Kurjači eni!!! :mrgreen:

Sicer pa … kakorkoli že obrneš …

:youtube-SavaŠumi:

:youtube-EarthWind&Fire:

:youtube-GoriVatra!!!:

:razz: ;)

~~~

24
Vanja
2.08.2009 23:14

Nagajivka, poeten sonet…kar zpridišalo je po poletju in baravah Hvara.
Hvar je prelep, vendar tega dela ne poznam. So tudi sicer plaže takole prazne?
Jaz sem raziskovala Korziko in Sardinijo, prej pa Grčijo..pa se mi zdi, da se mi je stožilo po Dalmaciji. Uživaj še naprej!
Vlatka.. potem sem njeno sporočilo narobe dojela. Lepo, da je vse tako kot mora biti.

25
3.08.2009 21:59

Privoščil si bom lepljenje s poljan nagajivka. :oops: Rad bi ti pomagal, ko tam “v divjini” tisto palčko v pripadajočo špranjo vtikaš, pa vse skupaj ne “zalaufa” kot bi bilo treba. ;) Nekaj morskega sem začel, zato bo tudi sem spadalo. (Če sva zdaj že bolj v nadzemnih sferah… vrzi me nazaj v morje.) :D

~

BIN:

Življenje v tebi vre z vso silino,
že lani si, kot zdaj in boš čez leto,
v valovih pela pesem neizpeto,
lep virtuoz s čarobno violino.

V zalivu veter vzburkal je gladino,
v prelestnem loku je telo napeto,
kot bi Da Vinci znova dvignil dleto,
drsiš na deski z jadrom skoz´ sinjino.

Nekoč je bog … no, sin njegov edini,
po jezeru genezareškem hodil,
brez čolna stal pokončen na gladini,

ljudi osvajal, jih kasneje vodil…
Kot on se rišeš, slika med spomini,
le kdo sem črv, da boga bi sodil?

~

NAGAJIVKA:

Če bodeš take bogokletne pisal …
prisurfati do tebe zna sam božji sin …
z gromkim glasom bi zaklical: »Ave Bin!!!«
… in te s celine suhe koj izbrisal …

Pótlej bi ti kode čudežev narisal …
na ogenj duše ti prilival kerozin,
naučil bi te iz morja delat vin’,
da porekó: »glej brata, k’ se mu j’ skisal’ …«

Ti pa hodil bi z avreolo nad glavo,
s teleportom vmes po luftu bi frčal,
oznanjal vsem religijo ta pravo,

da b’ kosmatinc noben več ne smrčal …
Naposled vsi bi zaživeli zdravo
in več ta nor, narobe svet, bi ne ječal …

~

BIN:

V nebo koval sem revež božja dela,
spoštljivo kleknil pred njegov oltar,
vse kar imam ponudil sem mu v dar,
v njegov objem je duša hrepenela.

A Bog in bog… oba sta v roke vzela
vso oblast in čast… pač njuna stvar.
Sam tavam skozi labirint prevar,
glej duša reveža je v mraku ovenela.

Še gleda kvišku zrklo a brez leska
meglena slika se izgublja v dalji,
posipajo se sanje – grad iz peska,

še zadnjo sled resnic drobijo valji…
Bobni v glavi, bliska se in treska,
moj angel varuh je … v beli halji.

~

Torej nagajivka, če ti ni prav izbriši, če ne pa bo malo kajmaka za poznopoletne dni. :twisted:

26
4.08.2009 02:45

#24: Vanja, hvala za komentar. Me veseli, da ti je sonet (#22) vsaj malo približal opojen vonj po poletju in – čarobne otoške barve? :)) Pogrešam namreč kvaliteten fotoaparat … že lani sem kar z mobijem fotkala … a to ni to. :((

Prazne plaže? Mhm, če z jutranjim svitom vstajaš, lahko precej ur uživaš v čisti idili … ;))
Čez dan je utrip dokaj živahen, od poznega popoldneva naprej se pa spet umiri.
Pred leti je v ta peščeni zaliv zahajala le peščica ljudi… nebeško … Sicer pa tukajšnje plaže nikoli niso prav pretirano obljudene (vsaj doslej ne).

Korziko, Grčijo in Sardinijo si raziskovala? Katera od teh treh destinacij se ti je pa najbolj »na kožo prilegla«? (Grške otoke sem nekoč vsevprek prekruzala – všeč, ostalih dveh pa od blizu doslej nisem uspela spoznat.)

Je letošnji dopust že za teboj? Kaj zanimivega odkrila? Doživela? Vsekakor ti želim, da maksimalno užiješ poletje kjerkoli že si in še boš … :cool:

27
4.08.2009 02:59

#25: Bin, razen tega, da mi še vedno noče odpret nekaterih preobloženih blogo strani
(žal tudi Vilinčkovih) in da me skoz’ “dol meče”, s to palčko vse štima. Le v režo je ne vtikujem kar naprej, ker bi mi sicer zmanjkalo časa za odkrivanje in doživljanje (še) zanimivejših reči … ;)

Ne, nič narobe … je že prav, da si še semle prilepil to sonetno »odštekado« … hvala.
Vendar pa … ko zdajle berem, ugotavljam, da je name vplivala – ne le vročina in temu primerno kisanje možganovine, temveč tudi luna v teh dneh, ki me trka …
Ja, kaj jz morem, če je pa (spet) taka velka, pa okrogla!? :D
Nočno kopanje v mesečini pa jasno da tud svoje naredi. :)))

Hvala ti za oba soneta, (včeraj pozabila povedati, da ti je – tega ta prvega ‘po redu’ uspelo zelo pretočno-melodično skovat), ampak … danes sem pa že v nekem drugem »filmu«. Čez dan je namreč pihal jugo in je bilo ozračje nabito s tako divjo energijo
(in meni ljubimi gromkimi soundi), da se je ves narod – kot naspidiran metal v visoke valove in poskušal z vriskanjem preglasiti to divje besnjenje in bučanje morja. Jejj … celodnevna zabava gratis … :)))

Še preden pa me je na skalci v celoti zalilo, sem v zvezek spisala tris razpenjenih rim. (zvezek se zdaj suši …) :))

~~~

Ena penasta:

~

V zalivu norí!
Danes je jugo
semkaj pripihal,
morje razburkal,
vse čolne zanihal … s svojo močjo!

Zdaj pena besní,
tolče v votlino -
pod skalco »mojó«,
se kregam na njo,
ker mi zaliva … popka vdolbino!!

Šprica, buči,
s silno strastjo,
čez moje teló,
dva metra v višino.
Naj raje shladi mi … vročo glavó!!!

:hot&mad:

~~~

Zvečer smo pa posedeli na bližnji terasi in poslušali neko dalmatinsko klapo … same nostalgične … auuuuu … da b’ človk kr’ v luno zavijal … No, pa smo se umirili.
Zaklepetala sem se še z domačini in evo, iz ene njihovih lokalnih anekdot je nastal sonet, ki sledi.

Še prej pa – lahko noč in hkrati dobro jutro tebi Vrli bin, Vanji, Vilinčku, Vlatki in vsem ostalim Viktorjem. ;))

28
~ nagajivka ~
4.08.2009 03:10

~~~

Strm breg. Nekje so morali začeti.
Vrh skalovja so prižgali v temi kres.
Vsi v sorodu med seboj – izpod cipres*…
Želeli so incestni gen zatreti.

… Bilo je par družin pred dvesto leti,
pa je rod zaznamovala krvna vez …
Mukoma utirali poti so čez,
osliča v voz vpregali poleti.

V živo skalo desetletje so kopali
z brega južnega na sever dolg predor,
da bi otočane druge še spoznali,

vasovali … se množili brez zapor.
Za nov zarod … zdrav so pedigree iskali.
Uspeli. Zdaj ponosni na tunel, napor …

~~~

p.s. – za lažje razumevanje:
*izpod cipres … (bolezensko preminulih – *pokopanih zaradi genskih deviacij)

29
štulič
4.08.2009 15:41

Ne menjaj, ne nečistuj!
Kar je v tebi_izbljuj!
Je gmota velika se
nagmotila?

Reši;reši poslednje truplo
raznjasnjajoč osuplo,
beži, beži.. Eh
Obupno.

Je skrita za nas
aminosinteza in fotosinteza čak?

Večji je preostanek Zemlje
namenjen nam kot
pa pričakovat?! :) al’kak? :(

http://www.youtube.com/watch?v=OpLBtWG3JR4 i! ;)

30
5.08.2009 01:50

Hejj_la Štulič?! :)) Ma??? :???: Obupno? WTF?!? Did_U get something wrong?
Nu, ne obupuj … :)

Summertime – nice time! ;)

http://www.wikio.com/video/1182535

~~~

Nocoj je (bil) pa tako hipnotično lep in umirjen večer (ljudje še ob tej uri posedajo na plaži in občudujoče zrejo v nebo, morje …), da ga prav moram zabeležiti ~ s sonetom.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~~~

Valovijo lasje v sapi burína,
v daljavi nekje … se nebo pozlatí,
kot slika … brez zvoka … na jugu grmi?
Svetla je noč … jo srebrí mesečina.

Spojena v plesu z njo morska gladina,
v ritmu počasnem drsi … valoví,
nešteto se lučk prepleta … iskri,
v soju čarobnem svetlí površina.

Mesecu morje ponuja naročje,
poln mesec pa morju nastavlja obraz.
Okopa svoj sij, ujame sozvočje,

drug drugemu sta tega stvarstva okras.
V njun čar ovito nocoj je otočje,
človeka zamika … da ustavil bi čas.

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

31
vlatka
5.08.2009 03:08

nagajivka,

marsikje sem naredila odklop… :D :D

Nočko, pa naužij se morja. :) :)

32
bin
5.08.2009 14:29

Človeka zamika, da čas bi ustavil,
zamrznil bi sliko, zvok si ujel,
pokvaril bi človek, če zmogel bi, smel,
vse tisto kar on je po svoje zastavil.

~

Le kaj bi lagal, le kaj bi vam pravil,
nad kom bi se reva človeška prevzel,
vrtove božanskih navdihov bi plel,
slamo zavrgel in klasje pospravil.

~

Vem, nisem vrtnar na njegovem posestvu,
morda smem ubrati si cvetek v okras,
pridružen v predstavi v vesojnem občestvu,

~

kolikor zmorem uživam nje kras,
a preden izginem v večnem kraljestvu,
rad vsaj za trenutek …ustavil bi čas!

~

Uživaj nagajivka! :)

33
5.08.2009 14:52

te berem na prostih poljanah. Pa sem prišal tudi na tole stran.
Komentar pa sem pustila že tam. :)

Naj bo nekaj kratkega in sladkega :) čeprav sem rekla, da danes ne bom pesnila.

Nasmeh na obrazu …
za jutri in včeraj.
Navihanih misli …
ob tebi še zmeraj.

Pod soncem te najdem,
v valčkih veselja …
ko s sojem srebnemim,
pokriva se želja.

Da bi se v ljubezni
ti pisala knjiga,
na rajskih otokih,
naj dan tvoj prižiga.

Bodo mi nad vse lepo… pozdrav tudi Vlatki, binu in seveda tudi Štuliču pomaham…

Krasen dan želim :)

34
6.08.2009 00:36

Nočko vsem :) :)

35
6.08.2009 01:09

#31 – Vlatka: Odklop? Bravo. :D

Tako je tudi prav. Naj bo dopustniški odklop od vseh skrbi, ali pa selektivni odklop od tistih reči, ki bi te na poti proti zastavljenim ciljem utegnile obremenjujoče ovirati. Ob tem sta prioritetna lista in fokusiranje v cilj čisto na mestu in včasih je tovrsten “odklop” celo nujno potreben. Sklepam, da si v tem obdobju precej ustvarjalna, zato ti želim veliko dobrih idej, prav usmerjene energije, močne volje, vztrajnosti, naklonjenih ljudi in sreče. Naj ti uspe … karkoli si si že zastavila. Korak po korak … v smeri proti cilju. Pot do “tja” – ti bo pa itak prinašala obilo sprotnega veselja, v to ne dvomim.

Hvala, da si se oglasila, uživaj tudi ti, držim pesti zate!!! :D

36
6.08.2009 01:48

Bemumiša, spet me kar naprej z neta dol meče!!! :mrgreen:

~~~

#32 – Bin: Vao. Še en lep, melodično-speven sonet si pripel. Hvala ti. :D

In ja, prav res v danih okoliščinah uživam s polno paro, kar želim tudi tebi.
Si še dopustniški, ali že delovno-aktiven?

~~~

#33 – Vilinček: :D

Hvala tudi tebi za te navihane rime. Vedno sem vesela tvojega obiska. In tudi zdajle si mi priklicala nasmeh na obraz … ko pa tako luštno spevaš. :))) Jutri pokukam pa na PP, da ujamem še kakšen tvoj stih, komentar … Lepo bodi.

~~~

Ravnokar s potepanja po otoškem “glavnem mestu”, prijetno utrujena – in polna vtisov. Med drugim obiskala nekaj galerij, povzpeli smo se na grajsko obzidje, pohajkovali po mestnih uličicah … in evo, spet sem na frišno “zaljubljena” … ;) Tokrat v vroč in sijajno gladek kamen stopnišča (mmm … čista erotika!), obraščenega z bujno cvetočimi, ciklamnimi slapovi bogovilj, kjer sem obsedela, srebala limonado in opazovala sprehajajočo promenado ljudstva. Zato nocoj ne bom nič pesnila, naj se ti občutki vsedejo (ali pa vležejo) vame čez noč. ;)))

VSEM vam želim eno tako “zaljubljeno” noč, pa se jutri, če bo šlo, še kaj na vaših straneh oglasim.

~~~

Sledi še sonet, ki je nastal danes (glede na uro že včeraj) v zgodnjedopoldanskem času.

37
~ nagajivka ~
6.08.2009 01:56

Pot do trgovine na vrhu brega vodi mimo lokalnega »groblja«. Za moj okus je to eno najlepših pokopališč, kar sem jih kdaj videla. In ker pogosto zavijem nanj, sva si postala že precej »domača«. :D

Tudi lani so me tam (bolj za šalo kot zares) obhajale podobne misli, no, danes zjutraj je pa med postankom nastal ta sonet:

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~~~

Tišina. Grobnice in spomeniki …

Tu. Na tem mestu izbrala bi parcelo.
Ne veliko … táko … meter en … krat dva.
Če naj se od mrtvih obudim iz sna,
oko bi moje tole gledati želelo.

Gladina. Let galebov. Tihi kriki …

To. Sonce znova bi srce ogrelo,
da na polno v tem razgledu zaigra,
če me kdaj na oblo tegale svetá
v humorju črnem … vrne prapočelo.

Globina. Misel. Iz pepela k sliki …

Ta. Točno ta nebeška panorama,
prizor, ki bi ga moja duša zrla,
pa če sem tu v družbi … ali sama.

Tu bi krila moja vedno se odprla.
Pogled na širno morje … je kot rama,
ob njej lahko bi tisočkrat umrla.

Divjina. Bom galeb?? So nemi vzkliki …

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

38
~ nagajivka ~
6.08.2009 21:05

No. In pol me je naša mačka Mumy sredi noči zbudila. Menda tudi njej polna luna nagaja in ne pusti spat??? Hmmm. Ali pa jo je predramil vonj po svežem ulovu – iz ribiških mrež na barki domačina … Kakorkoli že, noč je bila v soju mesečine tako svetla, da nisem več mogla nazaj zaspat, pa sem še pod vtisi včerajšnjega dne, preživetega v glavnem otoškem mestu, spisala tole:

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~~~

Z mestnih pročelij histórija veje …

Koliko je nog … hodilo po teh tleh?
In koliko bosih stopalc je otrok
po ploščah kamnitih … tekaje okrog
si grelo podplate … s smehom v očeh?

Preteklost nikoli krivic ne prešteje …

Koliko piratov … delalo je greh
ubijalo … plenílo … v imenu »nalog«?
Čudovito pristanišče … mesto vlog -
okupatorskih Uskokov … v tistih dneh.

Vsaka ulica v svojem ritmu greje …

Danes brezskrbno na kamnu posedam,
uživam v razkošju starinskih vrednot,
na vročem stopnišču misli razpredam,

spojena z utripom sred’ mestnih lepot.
V dalji Peklenske otoke ugledam,
iz sebe izdihnem preteklost zablod.

V luči sedanjosti Eros se smeje …

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

39
6.08.2009 23:12

Tišina. Kamen in preproga cvetja…

Tu bi ostal, kot nema priča dneva,
v preletu orla bi lovil svobodo,
iz kapljic rose rekam dajal vodo,
kristalno, čisto, brez zavisti, gneva.

Gladina. V kotanji sneg učakal ni poletja…

To. Zlato sonce v njem z vrhov odseva,
božanstvu svojemu gradi pagodo,
ponižno vdano v kratkih dni usodo,
se v dežju polni, v soncu izhlapeva.

Globina. Na dnu kotline brezno do prekletja…

Ta. Posrka me nekoč, kot snežno gmoto,
v drobnih bom kapljah slap v dolini padal,
iz dna srca bom v prš delil lepoto,

tu sem zajel v obilju, nisem stradal,
o Bog, nikar me ne kaznuj s slepoto,
v planinskem raju mi boš večno vladal.

Divjina. Sam z naravo. Čarna doživetja…

~

V različnih svetovih zdaj živiva nagajivka. :) Moj je hribovit, bele skale in modro nebo nad zelenimi tratami. Ne dam ga!! ;)

40
~ nagajivka ~
8.08.2009 01:49

Ne daj ga, Bin!! :))

Ja, v različnih svetovih živiva, živimo. Tako in drugače … Človečki, čeprav v marsičem podobni, smo si hkrati tudi tako zelo različni, da vsakdo najbolj uživa v tem, kar ga pač najbolj privlači. Vse je stvar osebnega zaznavanja, osredotočanja, doživljanja …
In ja, največkrat so ravno »čarna doživetja« – kot temu v poetičnem jeziku praviš ti – tista, ki nas, z nekim koščkom sveta (zunanjim ali notranjim), ali pa načinom življenja, povežejo na prav poseben način.

Nocoj se mi »fizolofira«??? ;)

~~~

Hvala za pesem. Zdaj vidim, da si jo že sinoči pripel. Si bil pa hiter! :))

Tako hiter, da si sonetno obliko kar zanemaril??? ;) Skorajda bi spregledala, da gre za sonet z refrenom. (na tem blogu v posamezni kitici zadostuje po en enter med vrsticami, med kiticami pa po dva). Bom koj popravila, če mi bo le hotelo odpret nadzorno ploščo.

~~~

Danes ves dan gostili prijatelje, ki so prijadrali mimo, zato nisem nič pesnila.
No, ja … do zdajle, ko sem odprla comp in me je vsebina tvoje pesnitve nagovorila k sonetu.

Zjutraj odhajam z njimi na križarjenje med otoki, pa se spet oglasim čez nekaj dni.

En gusarski pozdrav, lahko noč tebi in vsem tihotapcem. ;)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~~~

Vse se začne in konča v čutenju …

Ti kar obdrži ljubezen do hribov,
kotanj zasneženih in gorskih vrhov,
v pomlad obujenih cvetočih vrtov,
sredi vzpetin rodovitnih pregibov.

Raje sem v hribih, kot v mestnem vrvenju …

V raju planinskem … polnem nagibov,
dviguješ v navdihu se iznad slapov,
kot orel se spuščaš … spet vračaš domov.
Pogled je na svet … stvar notranjih vzgibov.

Dolgo živela sem v mestnem drvenju …

Kjerkoli že si … in kjerkoli že smo,
povsod lahko najdemo mnogo krasot.
Ker hočem? Ker vidim? Povsod je lepo …

zato si izbiram življenje lepot.
“Mar nočem lepote? Imam raje grdó?”
Po svoje vsak vidi … izbira si pot.

Dušo razvaja … vsak v svojem tešenju …

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

41
8.08.2009 12:10

Draga moja nagajivka. :) Ker ne moreš na moje strani … že zadnjič si zapisala naj prilepim kakšno svojo pesem tudi sem.
Zato te bom ubogala??? Ne! V veselje mi je in v čast, če me povabiš.

Bom prilepila zadnjo pesem.

Tvojo poezijo oz. vsebine, pa sem širše pokomentirala že pri BINU. Kot en skupek vsega… zelo se mi je vezala tvoja in binova poezija… zato se mi je zdelo, da si tudi komentarji morajo nekako slediti. Ne vem? Predala sem se, ker so nastale čudovite psemice.
Če hočeš lahko tudi tisto vsebino preneseš od tam. :)

Uživaj mi, na križarjenju… ujemi svobod v svoja krila – naj te lepote prevzamejo, objamejo… in ti pustijo prelepe utrinke, ki jih boš vso življenje nosila v sebi.

Topel objem od Vilinčka :)

RTM*

Joe Cocker – N’Oubliez Jamais
http://www.youtube.com/watch?v=MBpyuYgfCWA

Dotikam se ustnic,
še niso zaspale …
S kazalcem na roki:
“Bolj tiho … ”
jim pravim.
Čeprav je pokončen
in zoper se stavim,
pa vendar se z njim
bi le rade igrale.

Ne! Nočejo spati.
Še nočejo spati.

Nemirne in žive …
Kako da zorijo?
Preveč so igrive!
Otročje … nezrele,
uporne in smele.
Zakaj so zardele?
So mar sramežljive?
Le kaj si želijo?

Ker nočejo spati!?
Še nočejo spati …

Mirim jih in božam …
Počutim se krivo!
Morda pa uspavam
jih vsaj za trenutek,
pa vase me vsrka
neznani občutek …
Le kaj me to draži?
Je mar nalezljivo?

Ker nočejo spati!?
Še nočejo spati …

Ne dam se žgečkati,
zapletati v mreže.
Jih moram prodati?
Res prava so zgaga!
Pa pridem do praga …
Morda pa pomaga?
Se moram res vdati?
Poljub me odveže.

Ker nočejo spati!?
Še nočejo spati …

42
8.08.2009 23:25

Nagajivka, tokrat bom “odgovoril” na tvojo filozofijo s pesmijo iz zaloge. Čudno, kaj? Nekako se sklada s tvojo, (v čutenju / v svetu misli) pa tudi s tisto predhodno “samostojno pesnitvijo” o očetih.

~

Iščem. V svetu misli iščem sled, stopinje.

Prispel popotnik sem, na kraj stezice,

pogled objema travo, mah, cvetlice

in meje vmes, bodeče gosto brinje.

~

Široka vodi pot k zavezi skrinje,

čez vsak grič vklesane so stopnice,

okras – ograja so ob njej gredice,

v dalj hite ljudje, pastirji, svinje.

~

V divjini, tam, pod listjem divjih rož,

sledovi še drugačnih so poti,

stopinje nekih drugih modrih mož,

~

današnji varuh skrinje jih črti,

peha v obleko iz živalskih kož,

a njegov tempelj na njih temeljih stoji.

~

Tam v trohnobi morda najdem sled sledov,

neke nove reke, ki bo svet pojila,

kot vsaka reka bo ljudi delila,

na to in še na ono … stran bregov.

~

V globini iskal bom temelje mostov,

trdna skala bo obok nosila,

nad našo reko se bo cesta vila,

popkovina združenih svetov.

~

Moj novi svet bo lepši, bolj mehak.

Družina spet bo zbrana pred ognjiščem,

s širokim srcem človek bo junak,

~

bogastvo meril bo z otroškim vriščem.

Na tako pot zastavil bom korak,

v svetu misli sled, stopinje iščem.

~

Heja bumbarasa … :)

43
8.08.2009 23:29

Da ne boš prikrajšana tam v samoti … :twisted: ti “popam” tudi odgovor na Vilinčkovo pesem.

S kazalcem tolažiš

jih vlažne in tople

cveteče v nemiru

večerne molitve

drhteče ob misli

na slast potešitve

že zdaj bi kričale

medlele in sople.

Po čem hrepenijo!?

Nocoj naj dobijo…

~

Nocoj dozorijo

v vrtincu omame…

Razprl bo popek

v cvetočo se rožo

rdečo bo kapljico

spustil na kožo…

Z metuljem na cvetu

ne bodo več same.

Po čem hrepenijo!?

Nocoj naj dobijo…

~

Ne res niso krive

vrtincev življenja.

Zakaj bi prespale

najlepše trenutke

zakaj zamudile

vse tiste občutke

dražljaje, nihaje,

“bolezen” hotenja?

Po čem hrepenijo!?

Nocoj naj dobijo…

~

Na pragu žgečkanja

prav nič ne bolijo,

in z mrežo ljubezni

so ribič ne riba…

Ne boj se, če čoln se

v vrtincu nagiba,

ko vodo zajame

v poljub se spojijo.

Po čem hrepenijo!?

Nocoj naj dobijo…

~

Naj dobijo!!

44
štulič
10.08.2009 10:46

nagajivka! :) real_tnx za Ello.
Ona zavzema, pri meni,
kraljevski del!

..nu in ker sem še pod stresom
včerajšne Zagabrije,
kompenziram z eno;

F e t i š i s t i č n o :!:

http://www.youtube.com/watch?v=TJs1tYFc_cU

Nasvidanje_Na Plaži ;)

45
11.08.2009 19:01

Hejja, bumbarasa …

~~~

Vis, Palagruža,
Biševo, Brač,
Lastovo, Mljet …
tle hotla bi ž’vet
na starost … kot vrač,
»na ôtoku mirisnih ruža«.

~~~

Krmilo smo že zasukali, vračamo se proti »domačemu« zalivu, “ak’ bude sve išlo srećom” bomo v nekaj uricah prijadrali nazaj, predtem pa le na kratko – en slan objem kar na tej strani VSEM – z nepozabnega in doživetij polnega križarjenja med otoki. (Internetna palčka je šla z menoj in vtaknila sem jo v režo prijateljičinega compa)

~~~

VILINČEK – #41: RTM tud jst!!!* :D

Hvala ti za imenitno pesmico, ki so pripela. Navdušena nad njo, kot tudi nad BINOVO (#43) – repliko na tvojo. Ne jezita se, a prejle sem obe 12-zložni pesnitvi naglas prebrala svojim gusarskim kompanjonom. Sicer pa nimata razloga, da bi se jezila, kajti vsi – od prvega do zadnjega – so z užitkom prisluhnili recitalu, (ki sem mu seveda dodala še nekaj interpretacijske dramatičnosti …;))
Tako so se vživeli v vsebino vajinih stihov, da je trem fantom kar malo vroče ratalo … :razz:
No in pol smo štirje v morje skočili, dve sta se pa raje s sladoledom ohladili … :))))))

~~~

BIN – #42: v ta tvoj dvojni sonet iz zaloge ti je zelo zelo lepo uspelo vtkati filozofske misli iz svojih gloBin. Hvala ti za ta poetični prispevek.

~~~

ŠTULIČ – #44:

Ella
je zapela,
z glasom
iz srca,
z dušo in
telesom,
kar vsak pev’c ne zna.

Tud’ tebi
lepa hvala
za fetiš na
Yutube,
doma bom poslušála,
kr zdej sm sred’
palube.

V Zagabriji
si bil?
U2 & Bono v kosu?
Očala je razbil?
Al’ ma jih še
na nosu?

Če zate blo je stresno,
se vlež’ na
sredo plaže,
da s kremo antistresno
kšna bejba
te namaže.

:razz:

~~~

Če mi rata, se po povratku oglasim še kaj na Binovem blogu.

Pozdrav vsem trem, ki ste odmevali na eho-bit.

Hawk!

~~~

46
~ nagajivka ~
12.08.2009 00:37

~~~

Na, zdaj sem pa spet na trdnih tleh … Pa tko fajn se je blo zibat na valovih dan in noč in noč in dan … :))) Vse kar se na jadrnici dogaja, se po nekem času zdi kot nekakšna mantra. Morje, valovi, veter, vzkliki galebov ~ vse ima svoj ritem … Pravo obredje, ki se mu prilagodiš, ker se prilagoditi moraš. Če pa jadranje (in vse kar zraven sodi) doživljaš kot užitek, potem je tákole križarjenje lahko prava pravcata zanimiva pustolovščina. Veliko videli, veliko doživeli, vrnila sem se polna, prepolna vtisov, da bi lahko vse videno in doživeto ubesedila.

Upam, da se vse to NE sliši kot nekakšno hvalisanje … ker to ni! Le dovolim si izlit iz sebe svoje pristno navdušenje nad takim raziskovalnim robinzonstvom, ki se ga z veseljem udeležujem že vrsto let. In hvala našim prijateljem, ki mi/nam/ to omogočajo. Sicer pa, kot pravijo, tudi oni mene vedno z veseljem povabijo zraven, ker jako radi guštirajo v moji »kuhinji«. Kulinarični, da ne bo nesporazuma … ;)

Zaradi precej mokrih razmer na plovilu, sem v teh dneh le nekaj malega upesnila kar v svoj zveščič. Pretipkano zdaj popam še sem.

Berem za seboj … in mi gre na smeh …

Ja, tam … sredi globokega morja, z majavimi tlemi pod nogami, so me zgleda obhajale misli, ki sem jih nehote, očitno, ves čas primerjalno prepletala s siceršnjim pogledom ~ na življenje. Na ~ »dan življenja«. Na RL ~ na “trdnih tleh”??? :shock:

~~~

47
~ nagajivka ~
12.08.2009 00:39

~~~~~~~~~~~~~~~

»DAN ŽIVLJENJA ~ I.«

~~~

Kam me vabiš
»dan življenja«?
Kam me nosiš?

Mar ponujaš
»dar trpljenja«?
Kaj mi trosiš?

No, ti pač sprašuješ ne!
Le ponujaš.
Nič ne prosiš.

Saj vse sprejmem!
Zavračam le,
kar zlega mi na kup nanosiš!

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

48
~ nagajivka ~
12.08.2009 00:42

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

DAN ŽIVLJENJA ~ II.

(podaljšana sonetna oblika)

~~~

Življenje … kot morje … vseh nas prizorišče.

Odnesíte nocoj me … vetra tokovi,
naj polnost življenja okusim … vdihujem
in z vami kot ptica zajadram … zaplujem.
Ponesíte s seboj me … morski valovi …

V razburkanem … divjem … lovimo težišče.

Nevarne čeri in podvodni bregovi,
ne ustavite me … ko poti raziskujem.
Nastavljate se? Mimo vas odpotujem!
V jadrih napetih so vetra bogovi …

Kdaj um … kdaj srce … nas zapelje v križišče.

Jadralec obrača … in veter obrne.
Le izbor med smermi, ki jih nudi, velja.
Nekje nam vzame … drugje spet povrne,

smo vsi kot jadralci kdaj sredi morjá.
Ovira na poti nam smisel odgrne,
v reševanju težav se človek(a) spozna.

Na silo ne gre … ni smisel bojišče.

Življenje … kot dan … še prehitro se utrne.
Na vrhu smo v dobrem, na dnu sredi zla.
Pred dneva iztekom … v bistvo se strne …

Svetilnik v temí … si najde kdor išče.

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

49
~ nagajivka ~
12.08.2009 00:45

~~~~~~~~~~~~~~~~~

»DAN ŽIVLJENJA ~ III.«

~~~

Zajela bom veter,
ki ga ponujaš.
Jadra napela,
tvoj ritem ujela,
ko z njim me prebujaš,
s polnimi pljuči
zapojem v eter:

Življenje je morje,
igra valov,
pesem in drama
sredi razpela
v zgodbi rodov,
stkane
v neskončno obzorje.

Kdaj temno,
kdaj svetlo,
kdaj v mavričnih tonih.
Vzorce v eonih
od nekdaj je pletlo
pestro, barvito,
izjemno, ekstremno.

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~

50
12.08.2009 11:01

Draga moja nagajivka… K tvojim vsebina se še vrnem, tudi k ostalim … ker se je vredno vrniti k njim. Nasploh so tvoje pesmice vse, vse boljše… včasih me kar odneseš s seboj z svojimi vsebinami.
Domišljija začne delati 100 na uro… in ne samo to – tudi spevne in melodične so – z užitkom jih bereš.

Zdaj pa prilagam še drugi del, ki je malo drugačen… vedno se prepuščam razpoložnju, ki je v meni… zdi se mi, da je tako pesem bolj pristna – No, tale je nastajala v dveh deli – (dva dni)

Topel objem.. in pozdrave tudi vsem ostalim, ki prihajajo na tvoje strani… tudi tvoji veseli družbici na jadrnici :)

In hvala za lep komentar. :)

———————————

http://www.youtube.com/watch?v=wlDmslyGmGI&feature=related

Včasih si najdemo
v solzah bližino.
Razumejo nas,
ko nihče ne razume …
Neljubih glasov,
nam utišajo šume,
da znova srce
se napolni z vedrino.

Zato jih pobožaj
in k sebi prižemi.

Dovoli, jim teči,
še preden gre h koncu …
da tvoji se sreči
začetek povrne.
Kot dan, ki obrne
se v noč in utrne …
da vstal bi v zlateči
se zarji in soncu.

Zato jih pobožaj
in k sebi prižemi.

Na ustnah vročičnih
kristale okušaš,
ki padajo nanje
v prelipih spominih.
Ljubezen je to,
ki vrti se na mlinih.
Na plan jih pošilja …
Nje pesmi poslušaš.

Zato jih pobožaj
in k sebi prižemi.

Če v noč te poljubi,
še v dan si jo vzemi.
Ko jutro obljubi …
dotakni se diha,
ki vate zapiha
ter v dej te zaniha …
Saj veš, da te ljubi,
in kliče z objemi.

Zato jo pobožaj
in k sebi prižemi.

51
12.08.2009 12:35

nagajivka,

hvala. :) :)

LP in 3xl :)

52
bin
12.08.2009 14:15

Morda boš našla povezavo nagajivka?

~

V viharju izkaže se moč korenin.

~

Včasih ko trdno stojimo na skali
ves svet nam je v roki, vse zvezde neba
zaupamo vase, veliki za dva…
Hja… včasih bi radi bogovi postali.

~

Prezremo temino lastnih globin.

~

Hrabri ne plovejo blizu obali
želijo v odprta prostranstva sveta
nad črne globine, nad brezna brez dna
le tam bodo v sebi človeka spoznali.

~

Strast se rojeva v naročju skomin.

~

Na deskah majavih, trhle barkače
v udarih valov čez kajuto krmarja
pod belim grebenom divje globače,

~

ko jadro v nemoči ob jambor udarja…
Znova približaš se svetu brez kače
brez greha napuha, brez gospodarja.

~

Poslušaš grmenje večnih tišin.

~

Spet zaželiš si dežele domače
zemlje med prsti, in pikov komarja…
Le človek si, človek, ne moreš drugače.

~

V globini srca je genetski spomin.

~

53
13.08.2009 00:29

Med poslušanjem Štuličevega glasbenega predloga: U2 – Mysterious Ways spišem še tukaj nekaj besed.

Glasba. Dobra. Ne nisem jih še slišala v živo :) Morda enkrat.

Draga Nagajivka… širše komentarje sem ti pustila že pri Binu. Vse tri dele “DAN ŽIVLJENJA” pokomentirala… Če želiš, jih lahko prenesem tudi sem. :)
Hvala tudi za tvoje pohvale – mi je všeč.

Ravnokar poslušam

54
13.08.2009 00:32

Nekaj narobe stisnila pa je prehitro oddalo… :D prstek je zdrsel na napačno tipko ;)

Še pozdrave pošljem… Kjerkoli že si uživaj v polni meri in enako vsem tvojim – seveda tudi Vlatki, Binu, Štuliču in še komu, ki te bere in obiskuje :)

55
13.08.2009 00:44

Še jaz nekaj pridam od U2 – tokrat priredbo. :)

Unchained Melody pesem, ki mi je všeč in mi bo vedno všeč – na to isto melodijo sem spisala kar nekaj poezije.
Tokrat naj bo v barvah U2 – tudi njihova glasba mi je že bila podlaga za poezijo. Super so.

http://www.youtube.com/watch?v=kohFGIxr378&feature=related

56
štulič
14.08.2009 14:30

Za Voxa ne uvem!?
Je pa dejstvo, da sem svoja
najbolj ljubljena, črna,
huda, sončna očala, posedel. :(

To vse to in vse ostalo,
mi daje vedettt, da postajaš
Vrač_ica, da so opisi
postali posebne sorte! :?

Zato vrni, vrni se z obale
na obstoječi krov
ov_ov :-P

Kjer Luka čaka.
pojoč si uz harmonik_u zvok;
Vrni Vrni se domov…. :?

http://www.youtube.com/watch?v=wIrZmFNzkas

57
15.08.2009 12:32

Oko srca ne
rabi zatemnitve.
Narava in ti.

Fajn bi bodite vsi :)

58
15.08.2009 16:57

V tem “času odprtega neba” so mi ušle izpod pokrova. ;)

~

Veš, tudi sanje poznajo plotove,
železne ograje, visoke zidove…
A sanje so sanje! Svobodno letijo
preko plotov in ograj in zidov…
Razum jim je lonec in hkrati pokrov,
ko misel zadrema se sanje zbudijo.

~

Veš, tudi sanje poznajo mostove,
čez reke gorja, ki delijo bregove…
A sanje so sanje! Svobodno letijo
z brega na breg, ni jim treba mostov…
Razum jim je lonec in hkrati pokrov,
ko misel zadrema se sanje zbudijo.

~

Veš, sanj ni mogoče ujeti v okove,
žalostne ječe, turobne grobove…
Ker sanje so sanje! Svobodno letijo
nad svetom ujetim v okove grobov…
Razum jim je lonec in hkrati pokrov,
ko misel zadrema se sanje zbudijo.

~

59
štulič
15.08.2009 18:13

The Dark Side Of The Moon VILINČEK..
ossvetljitev in ti. :)

http://www.youtube.com/watch?v=b9rwVZc6dXI

60
16.08.2009 03:12

- ♫ SINEAD O’CONNOR — Sacrifice ♫
http://www.youtube.com/watch?v=kGOvB2aSno4&feature=related

Pssst …
Pusti, da sanje še malo živijo …
Odgrni odejo,
ob tebi naj spijo.
Ne bom te budila.
Ne bom govorila …
ko pesem spokojna bo grela poeta,
vsa nežna in mehka
kot s pravljice vzeta …
Le košček lepote bom zate pustila.

Pssst …
Ne jih plašiti, ko v noč se selijo …
V dlani jih ulovi,
ker zate iskrijo.
Ne bom te budila.
Ne bom govorila …
privzdignila krila bom v svilo odeta,
vsa nežna in mehka
kot s pravljice vzeta …
Le košček lepote bom zate pustila.

Psst …
Vsrkaj vonjave kadar dišijo …
v opojni omami …
s teboj se topijo.
Ne bom te budila.
Ne bom govorila …
Prinesem dišave ti z belega cveta,
vsa nežna in mehka
kot s pravljice vzeta …
Le košček lepote bom zate pustila.

———————————-

Hvala Štulič :) super glasba… ful mi je všeč.

Pozdrav tudi nagajivki… uživajte mi vsi… Se še kaj oglasim.

61
16.08.2009 03:14

Že shranila glasbo, pod svoje pribljubljene… :) Mislim, da bo iz tega kaj nastalo v prihodnjem času.

Hvala še enkrat za vse…

Nad vse mi bodite lepo…

62
~ nagajivka ~
16.08.2009 21:25

VILINČEK – #50: :D

HVALA, da si tudi sem priložila to prelepo pesem, ki govori o polzečih biserih po licu … Sicer sem jo pa že na Binovem blogu pokomentirala. Všeč!

Praviš, da si jo v dveh delih (dneh) izlila iz sebe. Saj tako je prav. Dobre pesmi vedno nastajajo, ko jih v sebi s polno močjo začutimo.

Za prvi del tvojega komentarja pa lahko rečem le: hvala enako! :)))

Skladbic na You Tube pa zdajle žal “ne smem” poslušat, (jih bom raje po prihodu domov), ker mi pokurijo preveč Mb.

Bom vse nadoknadila.

63
~ nagajivka ~
16.08.2009 21:25

VLATKA – #51: :D

64
~ nagajivka ~
16.08.2009 21:29

BIN – #52: tudi že pokomentirala na PP …

Lep sonet. Hvala ti zanj.

/”V globini srca je genetski spomin.”/ – misel, ki mi je blizu.

65
~ nagajivka ~
16.08.2009 21:36

ŠTULIČ – #56: hvala za pesmico. :D

Ma! Ti bi mene že kar domov poslal??? :???:

Nu, bom še malo tu uživala … in zdaj, ko so moji odšli, tudi delala :!:

Zdajle_le imam tlele_le idealne pogoje (mir, navdih …), da zrišem idejne skice za jesenski posel. Seveda se bom pa, “ko bo ura in cajt”, tudi z veseljem vrnila v domačo luko. ;)

66
~ nagajivka ~
16.08.2009 21:41

VILINČEK – #57: všečen haiku. Zelo! :)))

Oko srca ne
rabi zatemnitve.
Narava in ti.

(by Vilinček)

~~~

Uho srca ne
potrebuje morja črk.
Sliši neslišno.

(by nagajivka)

67
~ nagajivka ~
16.08.2009 21:46

BIN – #58: Po sanjah diši? :D

Ja, lepa ti je ušla izpod pokrovače …
Tematika vredna izziva in … morda tudi odziva (v naslednjih dneh), če bo čas … :?:

68
~ nagajivka ~
16.08.2009 22:01

VILINČEK – #60: :D

Zelo lep odziv na Binovo “sanjsko”. Kot rečeno, se vama mrbit pridružim, ker … ker …
rada sanja(ri)m … Včasih? ;)

~~~

Kot kaže, sem ravnokar pokurila vse Mb, ki so mi bili na voljo za 24 ur … :( zato se bom na PP in pri tebi, Vilinček, najverjetneje oglasila jutri. Če nič drugega na preseljeni lokaciji vsaj internetni signal odlično deluje! Živela palčka!!! :)))

~~~

Hvala vsem, ki ste se v tem času oglašali na tej strani. Lepo ste poskrbeli, da se ni pajčevina nabrala … :)))

No, prejle sem pa odprla že nov predal. Vabljeni na “ples s soncem”:

http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/08/16/ples-sonca/

A tudi na to stran se bom še vrnila in kakšno spisala … po navdihu.

Za nocoj pa z moje strani le še ~ lahko noč VSEM poetom.

69
16.08.2009 22:36

Torej nagajivka, ko ti vrnejo tisto štajersko registracijo (MB) boš še tukaj Evstahija brala. (Brzića)

~

Sanjam o lahki in mehki odeji
iz niti besed je spletena v rimo
z njo me pokrivaš… otroka pred zimo,
mar solze so vtkane v tej biserni preji?

~

Naj trajajo sanje še malo, vsaj malo…
raztegnejo krila in v dalj poletijo,
da zjutraj, ko z dnevom dokončno zaspijo,
več tvoje lepote bo v meni ostalo.

~

Sanjam o krilih svilenih v dlaneh,
o drobnih bleščicah…, mar zvezdni so prah?
temó razsvetlijo, preganjajo strah,
za naju iskrijo se v kratkih nočeh.

~

Naj trajajo sanje še malo, vsaj malo…
raztegnejo krila in v dalj poletijo,
da zjutraj, ko z dnevom dokončno zaspijo,
več tvoje lepote bo v meni ostalo.

~

Sanjam o cvetu nedolžnem dehtečem,
v vonju opojnem se z njim raztopiva,
le v sanjah, saj vem…, a lepa si, živa,
z bujenjem odlašam, zamujam in vlečem.

~

Naj trajajo sanje še malo, vsaj malo…
raztegnejo krila in v dalj poletijo,
da zjutraj, ko z dnevom dokončno zaspijo,
več tvoje lepote bo v meni ostalo.

~

70
~ nagajivka ~
17.08.2009 06:34

Oho, Bin, si bil spet Brzić, ja … :))) Matr da sta me z Vilinčkom prav res “zakurla” z nizom vajinih sanjskih … in evo, med meditacijo (“fruštkom”) pričakovanja sončnega vzhoda sem ravnokar še jaz eno “evstahijevsko” spisala. Čez dan se bo dogajalo, zvečer grem na neko prireditev, pa vaju/vas/ zato raje kar zdaj pozdravim za dobro jutro.

Moje jutro je naravnost sanjsko, ker sem zaljubljena v ~ morje in sonce in vetrič in opojnost dišavnic in iz trenutka v trenutek spreminjajoče se barve narave, ki me obdaja. Ma, prav predrzno bi bilo ob vsej tej lepoti želeti si še kaj več!

Al’ kva?! :shock: ;)

~~~

Kot polje prostrano, neskončno …
so sanje.
Vsem bitjem je dano,
da zlezemo vanje.
Brezkrajno vesolje,
ki mede poeta …
le za svetobólje?
Ne! Za svoje veselje zasanja se v dan,
da pesem njegova ni níkdar izpeta …
Naniza ogrlico
bisernih sanj …

~~~

Kot nežen, ves krhek, metuljček …
so sanje.
Ne gre, da bi z gojzerji
stopali nanje.
Ko si jih deležen,
nikar jih plašiti …
V snu si breztežen!
Odplavaj na krilih, nastavi jim dlan.
Z nasmehom v očeh je lepo se buditi …
Naniza ogrlico
bisernih sanj …

~~

Kot slastna opojnost, omamna …
so sanje.
Prikradejo v puhastih kosmih se
v spanje.
Če strastna prosojnost
omreži te s slo …
bega te dvojnost?
Saj je del tebe! Izlij jo na plan,
odreši ti misli, duha in telo …
Naniza ogrlico
bisernih sanj …

~~~

71
17.08.2009 22:34

Kjer je skozi lupino prikljuval ptiček, tja se vrača.
Naužil se je modrine s tvojih slik dirkač, kdo bi ga ustavil??? ;)

~

Naj sejejo sanje na zemljo zorano
vsa svoja semena ujeta v davnini
vzkalijo naj v cvetje zaspali spomini
v mavričnih barvah je polje ubrano.

~

Tam sredi cvetlic se bo pesem spočela
privrela na dan,
se razlila čez plan
vihrava, zanosna, kot jutrišnji dan
v sanjah bo nežno, prenežno zvenela.

~~~

Naj sejejo sanje metuljevo seme
metuljčica čaka njegovih obetov
za nove rodove metuljev in cvetov
gorijo, plamtijo vsi upi in vneme.

~

Tam sredi metuljev bo pesem lebdela
nihče je nikdar
ne pahne v nemar
s svojo milino bo strla vihar
v sanjah bo nežno, prenežno zvenela.

~~

Naj sejejo sanje opojne omame
v prosojne meglice mesenih strasti
v združeni plamen naj bit zagori
v dvoje, le v dvoje, nikoli več same.

~

Tam sredi omame bo pesem gorela
Apolonov žar,
ljubezni bo v dar
položi jo, žrtev, poet na oltar
v sanjah bo nežno, prenežno zvenela.

~

72
18.08.2009 00:54

Ne gre mi oddati komentarja pod ples sonca. Vsakič napiše, da je ta izbrisan… bom poizkusila tukaj :) mogoče kakšna napakica.

Hvala ti draga moja Nagajivka za prelepo pesem na moji strani. A tukaj vidim še nekaj bolj pravljičnega in še lepšega. :)

Pa dodajam še jaz del svoje pravljice RTM*

http://www.youtube.com/watch?v=kGOvB2aSno4&feature=related

Le kje se vse zgodbe in bajke začenejo?
Le kdaj domišljija resničnost postane?
Ko s tabo bom štela korake ubrane …
Devet je gora … Naj na njih se povzpenjo?

Pogled, ki očara v nekoč se ujame,
brezkončne poti so odprte za naju …
Dva sinja pogleda se najdeta v raju,
kadar ljubezen v ljubezen verjame.

Poišči se v glasbi nebeških tolmunov,
zapleši po glaju vseh mojih skrivnosti.
Vtisnila lesk si bom tvoje kreposti,
ko našla svoj mir bom na tvojem baržunu.

Pogled, ki očara v nekoč se odkriva,
brezkončne poti so odprte za naju …
Dve kapljici sreče se najdeta v raju,
kadar ljubezen ljubezen zaliva.

Odkrivajva skupaj vsa mesta neznana,
ki z večnega sna se še niso zbudila.
Razvejal si draži med moja čutila,
med čustva se vrasel … ker tebi sem vdana.

Pogled, ki očara v nekoč se ogleda,
brezkončne poti so odprte za naju …
Dve bitji pod soncem se najdeta v raju,
ko se ljubezen ljubezni zaveda.

73
18.08.2009 01:00

Sem poizkusila še enkrat… Pod ples sonca res ne gre oddajati komentarjev, mogoče kakšne tehnične motnje – bom jutri ponovila iz službe, pa bom videla… Mogoče kaj moj računalnik štrika :)

Lušne slikice… lušne pesmice in še bolj lušna nagajivka :)

74
~ nagajivka ~
18.08.2009 02:55

Hojla_la_la! :D

En bolj pozen pozdrav od “nočne ptice”, ki jo nocoj malo zanaša … Med drugim bila na predstavi … monokomedija v bosanskem narečju … super … smeha do solz … in trije koktajli … do neustavljivega kolcanja … :hik: :roll:

~~~

Bin – #71: v Jajce si namenjen??? ;)))
Hvala ti za priloženo pesem.

Evo, pa sta me z Vilinčkom spet spodbudila k še eni na to “temo”, čeprav me je nocoj odneslo v malo širši pogled na “sanje” … “Kriva” je pa Vilinčkova ;) – oz. njena iztočnica: /”Le kje se vse zgodbe in bajke začnejo?”/

Vajini sta mi bolj všeč!!

~~~

Vilinček – #73: Aja? Sem ravnokar preverila, če morda v moderaciji kakšen tvoj komentar čaka, pa ni nič. Sicer pa mislim, da morajo te dni na Siolu potekati neka posodobitvena dela ali kaj, ker je tudi meni že v nedeljo zavračalo oddajo komentarjev na tej strani, danes (no, zdaj že včeraj) zjutraj je pa “hash cash” (alkakosemužereče) ključ – dvakrat zapored izbrisal oddano pesmico na Prostih Poljanah. Nu, v tretje je pa pol šlo.

~~~

#72: Dragi Vilinček, najlepša hvala tudi tebi za vse komentarje, predvsem pa še pesmi, ki jih sem pripenjaš. Vedno jih z užitkom prebiram, nekatere me potegnejo z vsebino, druge z ritmom, tretje s tvojo pozitivno naravnano vibro, četrte z navihanostjo in posrečenimi rimami, melodičnostjo … večinoma pa kar z vsem naštetim. Zato mi je tvoja poezija vedno v veselje. :D “Požirek” nežnih tonov (kot je ta tvoja pod #72) pred spanjem – pa za “dušno crkljanje” …

~~~

Preden privijugam še do vajinih strani, tu zaželim lahko noč obema vama – in vsem,
ki tako ali drugače radi sanja(ri)te. :)))

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~~~

Le kje se vse zgodbe
in bajke začnejo?
Take za male
in vel’ke otroke -
iz naslova ljubezni …
… vse tja do poroke?

Tam, kjer sanjarjenja ~ sanje spočnejo …

~~~

Le kje se vse želje
neskončne začnejo?
Od tistih velikih …
in drugih,
bolj skromnih,
preprostih, realnih …
… in v upu ogromnih?

Tam, kjer sanjarjenja ~ sanje spočnejo …

~~~

Le kje se vsi cilji
in plani začnejo?
Od kratkoročnih …
do daljnosežnih,
ožjih in širših …
… osebno presežnih?

Tam, kjer sanjarjenja ~ sanje spočnejo …

~~~

Le kje se ideje,
vizije začnejo?
Od enostavnih …
pa tistih zahtevnih -
s pogumom in znanjem
vseh prizadevnih?

Tam, kjer sanjarjenja ~ sanje spočnejo …

~~~

Mar bi v tem svetu
bilo kaj napredka,
v dobro človeštva
koristnih izumov,
če sanje v pogon
bi ne spravljale umov?

O, ne!! Sanje pač niso zgolj pripovedka!!!

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

75
18.08.2009 11:18

Ker danes meni štrika blog (remont na tuditiju) sem se prišla zahvaliti kar sem :)
Sicer s kratkim HVALA :D ker moram malo pohiteti z delom…

A se še kaj vrnem v naslednjih dneh in zapišem. :)

76
18.08.2009 13:47

Tukaj smo sanjali, kajne?

~

Le kje… res, le kje se vse skupaj začne?
Mar znamo zasanjati nikdar spoznano?
Brez kančka strahu se podati v neznano…
Ideje… so v nas ali zunaj nekje?

~

Na dvoje… na dvoje življenje nam teče,
med trdim surovim kraljestvom stvari
in vpetostjo v biserno mrežo ljudi,
v obojem se človek ogreje – opeče.

~

Trdi so… trdi zakoni narave!
Vsak greh se kaznuje s prekletstvom teme.
Gorje mu, ki v sanjah visoko se vzpne…
Globoko bo padel, ne rešil si glave.

~

V ljubezni… v ljubezni so druga pravila.
Kdor več je poklonil še bolj je bogat.
Ljubimec, prijatelj, neznanec in brat…
Pri vseh bo ljubezen dojila in pila.

~

Zasanjajmo v svet ki ga vodi srce.
S trdnim korakom na poti obstoja,
ne bojmo se sanj, ne bojmo se boja…
Saj kje… res, le kje se vse skupaj začne?

~

77
~ nagajivka ~
18.08.2009 22:32

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~~~

Se včasih vprašam …

če človek bi vedel … kdaj čas bo dopolnjen,
kdaj pride zanj leto in mesec in dan …
s poslednjim utripom, ko vdih mu bo dan …
Se včasih vprašam … Odšel bi izpolnjen?

Če človek bi vedel …

zase … za bližnje … Bi čakal zlovoljen
na voz? Poln … prepoln … obžalovanj?
Mar ne bi izpolnil vsaj koščka si sanj?
Vsaj tistega delčka, ki mu je dovoljen?

Se včasih vprašam …

če ta dan bi jutri … nepredvidljivo …
meni … al’ drugim … odvzel to priložnost,
da izpolnil bi željo najbolj mamljivo …

… bi človek mar sanjam poudil to možnost?
Bi raje opustil vnemar izvedljivo?
Bi bližnjemu … sebi … dovolil to prožnost?

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Danes se s tem sonetom spominjam takrat navihanega, pegastega 10-letnega dečka (moja generacija), ki je zbolel za neozdravljivo levkemijo …
Vedeli so … vedel je, da se mu iztekajo zadnji meseci … Ležal je na onkologiji …
povsem brez las … z vstavljenimi cevkami …

In sanja(ri)l.

Oče se je pogovoril z zdravniki … in začel sinu, v danih možnostih, brez pomislekov izpolnjevati tudi tiste najbolj skrite, tihe želje, ki so dotlej tlele v mladem, pogumnem in neugnanem srcu. Fantič si je neskončno želel voziti avto … in divjala sta preko polj.
Želel si je vsaj enkrat poleteti s helikopterjem … in želja se mu je izpolnila. Sanjaril je o Eifflovem stolpu … in oče mu je, z najemom kredita, izpolnil tudi to željo.

Sosedje so govorili … Nekateri so se zgražali nad razmetavanjem denarja sicer skromne družine, drugi nad »razvajenim« fantičem in njegovimi norimi idejami, tretji so obtoževali – češ – “brezsrčnega očeta”, ki da ubogega sinka, težki bolezni navkljub, še dodatno fizično izčrpava … ipd.

Mali zanesenjak pa je sanjal tudi o dobrih angelih, ki ga bodo kmalu vzeli v naročje … in bo z njimi lahko svobodno poletel daleč … daleč v vesolje …
Oče mu je “izpolnil” tudi to, poslednjo željo … Fantič je z nasmeškom na obrazu zaspalv njegovem naročju.

(toliko o angelih … Zemeljskih …)

~~~

78
~ nagajivka ~
18.08.2009 22:50

Bin – #76: Hvala za pesem. Lepa. :)

“Kje se vse skupaj začne” …
in kje se vse skupaj konča …
Tam kjer se ene sanje končajo,
vedno nekje … se druge začnejo …

Perpetuum mobile.

79
19.08.2009 12:55

Moram žal odhiteti na teren.

A prebrala sem ta Binov zadnji zapis … s solzami v očeh.

Razumem očeta, tudi jaz bi naredila vse … tudi jaz.
In nihče nima previce soditi. Izpolniti zadnje želje… vsaj delček sanj…

Nič, moram zbežati…

Lepo mi bodite vsi. Se še vrnem… se.

80
19.08.2009 13:00

napako sem storila… Brala sem Binovo pesem in potem še nagajivkino…

Gre za Nagajivkin zapis… Sicer pa me je oboje potegnilo vase… Predvsem pa zgodba malega dečka… naj ga angelčki čuvajo.

81
štulič
19.08.2009 13:17

Morjam burja, kliče goram.
Človekam luke harmonikaške!
Zalivi in zalivčki,
sončen zahod? :cool:

Speed in kar je še te,
novodobne navlake,
iritira,
dela iz nas Spake?!

Vendar je ravno v tem,
naš ključen plan;
enkrat pa!!!!!

Ne vrnem se!
Za veke_vekomej :)
Ostanem Tam!

http://www.youtube.com/watch?v=qsNblhvqsfA

82
~ nagajivka ~
19.08.2009 16:39

Dragi Vilinček – #79 & #80:

Hvala ti za dotik. Upam le, da nisem s tem zapisom pokvarila tvojega pesniškega vzdušja na temo o sanjah … takih bolj z romantičnim pridihom?? Ti kar še kako sanjsko pripni v ta predal, če jo boš spesnila. Bom zelo vesela in počaščena za vsako tvojo pesnitev.

Sem se spomnila, da sem eno svojo “sanjsko” iz PP pozabila sem pripopat, pa jo bom zdajle. Pa še pripadajočo skladbico na You Tube bom ob tem nadomestila z eno boljšo Dugmetovo izvedbo … Zadnjič sem namreč v naglici kar ta prvo, ki mi je pod roke prišla – priložila zraven, ne da bi jo sploh odprla oz. poslušala vsaj začetek.

Zvezde so pad(a)le, gremo naprej! :D

~~~

Danes sem bila “pridna”, veliko naredila za svoj posel in celo za našo Vlatko dogovorila en ‘biznis’ (ji moram še sporočit), zdej se pa počas’ odpravljam na rivo, na en zaslužen sladoledni kofe, nocoj pa gazda vabi na ribjo večerjo “izpod peke”, na ogromni terasi sa pogledom na more. Če le ne bom preveč kukurikala … (Plavac pa to …), se oglasim še kaj vč ksno. Tudi na tvoji strani.

Bodi lepo. :D

83
~ nagajivka ~
19.08.2009 16:51

PRENOS S PROSTIH POLJAN:

———————————-

~ nagajivka ~ z dne: 13.08.2009 ob 02:15

Tole sem že pred tremi urami oddajala, pa mi je švoh signal to operacijo “uspešno” onemogočil!

Tudi eho~bit-a mi nocoj ne odpre, oz. predolgo odpira … jaz pa nimam potrpljenja … ker … ker …

~~~

Nocoj …
ko je pravljična noč …
s teboj na vso moč
bi do jutra …
do jutra … brez sna …

Nocoj …
ko nešteto miglja
zvezdic svetlečih
nad temnim …
temnim opnom morjá …

Nocoj …
ko še mesec
polega obroč
in svodu dodaja
čarobnost za dva …

Nocoj …
ko prah se nebesni
vsipa … vsipa na tla …
in padajo … padajo
zvezde z neba …

Nocoj …
bi s teboj …
do jutra … brez sna …
štela utrinke,
da izpolnijo nama
vse želje srca.

~~~

:)))

http://www.youtube.com/watch?v=_olHhuJSFpo&feature=related

~~~

»Nocoj … pa oh, nocoj« … … sem vam s tolele zelo na hitrco vkup sklamfano »pravljično« prišla le na kratko zaželet eno čarobno noč.

Ležim vznak sredi plaže in štejem … občudujem utrinke. Če ste še med budnimi … nikar ne zamudite tega nebesnega spektakla, ki nam ga ponuja velikanski »naravni zaslon« nad nami. Kot napovedano, so nocoj zvezdni utrinki zelo lepo vidni. Tu je prav fascinantno, saj na srečo ni nobenih motečih svetil daleč naokoli.

~~~

Čarobno noč torej – prav vsem na tej strani, jaz grem pa tudi zdajle nazaj v zaliv opazovat utrinke (nocoj zaradi tega nebesnega dogajanja spim? bedim? v “hotelu sa miliun zvijezdica” – v spalki na prostem). Še dobro, da tu vedno blago pihlja, ravno toliko, da komarjev ni! Ne morejo frčati … :)))

*********~U~Ž~I~V~A~J~T~E *********

84
~ nagajivka ~
19.08.2009 16:54

#81: Štulič says:

/”Vendar je ravno v tem,
naš ključen plan;
enkrat pa!!!!!

Ne vrnem se!
Za veke_vekomej
Ostanem Tam!”/

~~~

evo še tebi eno “sanjsko” ;)

~~~

Štulič moj dragi …
naj_draži moj … ;))
rokeru “stari” …
ma nemoj … Ne_mOj!!!

Kaj ‘maš na vagi …
bi ti kr’ takoj???
Ke nekam …
za večno …
odšel v spokoj?

A ‘vračica’ tole
tebi pove:
za svemir
premlado je
tvoje srce!

Dok duša
še zmeri
pjeva ti rock,
povrne
na oblo
Vsevišnji te bog! ;))

Pol bova
pa skupi
spet ti in jest,
pela na odru
mal’ blues,
malo jazz!

Ti boš
v naslednjem
življenju
CleptOne,
a jaz kot Mariah
vlekla bom tone.

In spet bode štala
in spet bo špetir,
ko skup bova igrala,
nikol ne bo mir …

Pa saj to je lušten,
pa saj to je fino,
če le smo priušten’
na Zemlje oblino!

~~~

:razz:

85
19.08.2009 22:44

Plemenita čustva so sprožila tvoja upesnjena razmišljanja nagajivka. :) Vendar je tema široka in vabljiva za moje današnje razpoloženje. Torej, ne “pobijam” tvojih emocij, temveč tako “gledajoč svet od zunaj” razmišljam, sklepam. :oops: Sem ga zalepil opsajčka, čeprav jih ne maraš. Ker mi ni vseeno za tvoja (in drugih globoko čutečih) čustva. :)

~

Če človek bi vedel … bi človek ne bil!

Ne dvoma, ne zmote nikdar ne spoznal.

Kot skala mogočna v valovih bi stal

nikomur nič dolžen, nikoli nič kriv.

~

Če človek bi vedel … bi sploh bil še živ?

Le kaj na tem svetu bi sploh še iskal?

Katere bi grehe s krvjo si opral?

Brez stiske … sploh kdaj bi bil truden in siv?

~

V iskanju je smisel, v nevednosti čar!

Najlepše so pesmi v stiski zapete.

Zasipa nas grešne, smrdeče grobar …

~

Če vedel bi … sanje bile bi mi vzete…

Nevednost ni hiba, nevednost je dar!

Od nekdaj že, pijejo duše iz Lete.

~

S plav al ci ti želim obilo užitka, pa tudi prave mere. :)

86
~ nagajivka ~
20.08.2009 03:35

Bin, hvala za tolele pesem, zelo lep in razmišljujoč sonet … ob tvoji čutečnosti.
Ja, tudi jaz mislim, da je bolje NE vedeti kdaj pride “zadnja ura”, ker sem mnenja,
da je itak dobro ves čas (sproti) – v odnosu do sebe in bližnjih – živeti na tak način,
kot da bo ta “ura” prišla že “jutri” … (mišljeno v prispodobi, pa vendar). Zato pa tudi ves čas uporabljam besedno zvezo “dan življenja” … ki je kratko kot en sam dan … nepredvidljivo … zate, zame, za vsakogar. V mojem sonetu je šlo bolj za hipotetičen pristop do védenja … “če človek bi vedel” … ki mene (pa verjetno še marsikoga) kdaj pa kdaj sili k razmišljanju … k osebni filozofiji … kar je dobro. V smislu: “povej mi kakšen odnos imaš do smrti, pa ti povem kakšen je tvoj odnos do življenja” …

Nocoj z moje strani ne gre več, ker sem v drugem moodu, mrbit pa v prihodnje še kakšno spišem na to temo, ki je, kot praviš, res zelo široka in vedno aktualna.

~~~

Bin: /”S plav al ci ti želim obilo užitka, pa tudi prave mere.”/

Hvala ‘očka’, da skrbiš zame, le kaj bi jaz brez tebe … ;))
Veš, sem bla ful pridkana in sem v dolgem večeru spila samo 3 dcl Plavca in en Prošek za aperitiv – pred okusno večerjo – VRTI SE MI PA FUL!!! (… toliko o merah … če človk nima pivske kondicije … hihi …) In ja, hvala, blo je fajn, predvsem zaradi prijetne, pEvsko razpoložene družbe, ob zvokih dveh kitar smo najvztrajnejši do malo prej peli dalmatinske, starogradske … res lepo … srceparajuče.

Fajn bodi, oz. bodite in lahko noč vsem.

~~~

Preden grem v dreamland, pa še eno čisto kratko pripnem, ki sicer ni v nikakršni povezavi s tvojo, le en preblisk me je ujel nocoj, med debato pri mizi in se mi je kot tak ravnokar tudi zapisal med vrstice.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~~~

Sanjamo sami … v duetu … v prepletu …
Anónimo, ónimo … tudi na spletu.
Najbolj poživilni tablet’
Je za sanje,
Edino takrat, ko začnemo jih ž’vet!

Živimo kdaj sami … v kvartetu … oktetu
In družimo v živo se … ne le na spletu.
Ves smisel početja v razhajanju sanj -
Edin’ v združevanju je novih spoznanj.
Težkim pragmatikom sanje so mora,
Idealistom pa jabolko spora?

~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

:roll:

http://www.youtube.com/watch?v=c6De8eIagnw&feature=related

;)

87
20.08.2009 08:23

A kakšnega drugega čustva namesto očetovske skrbi ne bi sprejela? ;) :) :)
Saj vem, da si “pridkana”, željo pa sem tako ali tako post festum objavil. :D
O sanjah in vseh potrebnih pogojih zanje bomo pa še kaj spesnili. Tudi v prozi, če je treba. :)

88
štulič
20.08.2009 12:20

God Safe The Queen?
al’ ta ki vsakemu
bi rada nagajala?
Zmuz_zmuz, zmuzljala.

Večnost je ta,
ki nam jahto kupuje.
Ta nam je krsta in
ta mi kljubuje!

Krsta in Luka
edini pristan..
da ž’vel bomo dolgo :)

Al’ naj nou pre_dolgo.
Vse dam, vse dam,
tud’ nasmešek t’ dam.

http://www.youtube.com/watch?v=snyjRd93HBs :twisted:

89
~ nagajivka ~
20.08.2009 15:34

Bin – #87: /»A kakšnega drugega čustva namesto očetovske skrbi ne bi sprejela?«/

Kaj mene sprašuješ … Ne vem, probi. ;) Sej si se v tem primeru TI postavil v ‘očetovsko vlogo’, mar ne?! :)))

Bin. Jst itak sprejemam vase in dajem iz sebe vseh sort čustev. Ker enostavno taka sem. Že ceu lajf. Moj svet čustev je ravno zato precej poln, pester, mavrično razgiban. Zanimajo me pa drobni detajli. Ti me napolnjujejo, tam najdem čar in … poanto zase.
In kadar slučajno kje naletim na kakšno (redko) bitje, ki ima dar dobrega opazovalca –
s posluhom za nianse, sem naravnost očarana nad njim/njo.

~~~~~~~~~~~~~~~~~

Štulič – #88:

Ooo, tole je pa pasalo. Hvala ti za podarjen nasmešek!!! Si me že okužil z njim in evo, moj dan je takoj (še) lepši. :D

~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Z delom za danes končala, hitim, čez pol ure z barkačo odpljujemo na enega od Paklenih otokov, kjer se bo celo noč odvijal fish piknik uz dalmatinsko klapo, ogledom slikarske razstave, pa tudi sprotnega ustvarjanja izdelkov z raznovrstnimi likovnimi tehnikami.
Sliši se zanimivo. Grem.

Lep dan želim prav ~ V S E M!!! :D

90
20.08.2009 20:41

Pa ga je spet usral ta ??? bin. :sad:
Čisto prijateljsko željo sem hotel izraziti, pa sem neke “frustre” zbudil. :roll:
Za nocojšnjo noč naj ti zaželim “čez vrh glave vsega”? ;) :)
Tako se drži, da bo tebi prav nagajivka. :) :) :)

91
~ nagajivka ~
23.08.2009 01:15

“Frustre” zbudil??? Čigave? Nu, mojih vsekakor ne … :))) Bin, kadar kdo v meni zares zbudi kake “frustre”, mu to tudi naravnost in zelo nedvoumno povem! Saj vendar veš, da zagovarjam “naravnost” v vseh, (no, skoraj v vseh) pogledih … hehe. ;)))

Res pa je, da je v vsakem hecu malce resnice.

A kot je bil tvoj “prijateljski nasvet” glede “prave mere” zelo blag poizkus “očetovske vloge”, je tudi moj zbodljaj, izrečen v šali, bila zelo blaga reakcija.

In a se še nis navadu, da kadar zraven pripopam take: ;) ali pa take: ;)) ali pa takele ;))) mežike, to pomeni, da se bolj hecam, kot pa resno mislim. In kadar posebej postavim neko besedno zvezo v navednice, takrat zagotovo ne mislim dobesedno.

Ja, ja, tudi jaz sem tvoje navednice opazila … :)))

Sploh pa … kaj nisem nekoč na PP “narisala” eno “legendo” z emotikoni – prav zaradi lažjega razumevanja mojih večkrat narobe tolmačenih sentimentov – med prebiranjem raznih besedil, ki jih vztrajno opremljam s takimi ali drugačnimi smeškoti?? Si reku, da si boš legendo na comp nalepu! Pa???

Ah, ja … ;)))

Hvala za dobre želje, “držala” sem se pa tako, da sem ta poldnevni izlet, pri vsem zanimivem dogajanju, podaljšala v enoinpoldnevnega. Kar pomeni, da je bilo res zelo fajn.

Tudi tebi želim en lep vikend, moj bo boljkone deloven … no, ja, časa za sprostitev pa tudi ne nameravam zanemariti.

Uživaj, Bin in lahko noč na tej strani. :)

92
štulič
1.09.2009 15:28

Vljuben sem ;)
v Eno deklico,
ki mi v življenju še ni,
posodila zobno ščetkico.

Pa ni Edina!
To ljubezen hitro,
sem tudi z moškičkem_malim
razporedil si hipno!

Zdej ne vem,
od kod piha in
duvka mi jedro?..

Sej je vseen’ ,
prav’m si;
Sam D’ Je Jedro Vedro! :)

http://www.youtube.com/watch?v=QUosmeODQeY

93
~ nagajivka ~
1.09.2009 22:48

Praviš, da si vljubljen??
Je ljubezen luštna stvar.
Pa tud’, če malo si izgúbljen,
ko zaplavaš v svet utvar,
kadar s ščetko si zasnubljen,
za vse drugo … ni ti mar.

Ko na vratih se pojavi,
zobno ščetko v žep bo skrila,
če boš njen ljubimec pravi
bo pa idejo porodila
tja do jutra, v vroči glavi:
da b’ v tvoj lonček jo vtaknila.

Se j’ pa že zgodil’ … pred leti …
enmu ni bla sreča mila.
On jo je hotel zatreti
in ji v sli zlomiti krila,
a ona njega preseneti:

zobno nitko
je iz žepa potegnila
in …
okol’ vratu mu jo
… ovila …

:(

huda …

huda bla je sila

preden

sta se

poročila …

;)

p.s. hejj, hecam se!!! – da te mal splašššim no, hehe :)))

94
štulič
2.09.2009 20:41

Kaj naj delam?
Naj glorificirammm?
Darkersko, rahlo in suppptilno
repliciram!?

Brez praske na vratu,
drobljenja kril?.. :?
K’ bratu, nadomestujočč tou,
rez_z brez!!!

Priporočam tokrat še;
Skušin namaz
Kalvo ! :)

Nesem si s’ sabo
porazdelim in,
rećem si, Salvo. šviiiššššš..

http://www.youtube.com/watch?v=rC2LLxjsqIE :twisted:

95
~ nagajivka ~
3.09.2009 08:21

Štulić … whow … tole_le … brother_liness … super komadić si izbral … thnx!

Kaj delaš naj? Zaupaj v svoje pravilne korake poplesuvanja skozi roman_tič_i_stično jesen do večnaje. Recimo … :) In to s celimi krili … brez nitke! :) I wish U well …

http://www.youtube.com/watch?v=4u6ycs90YIk&feature=related