Mijau v “Večnem mestu”

                    

      

        

photo www.weblo.com/

*

Nas v tem predalu

Mijau zabava

z zgodbicami

po spominih.

Vsak lahko

kaj pomodruje

in zapiše

v vseh terminih.

Zgodba prva

se dogaja

na izletu

v

“Večno mesto.”

Že me trese

po skeletu

z busom

Mijau je

šel na

cesto

 *

http://www.youtube.com/watch?v=p_HB3_AknQs&feature=related

  • Share/Bookmark
 
01
~ nagajivka ~
23.03.2009 20:12

PRENOS I. DELA MIJAUOVE ZGODBE (izpod zapisa: “Mijau je zdaj tu šef!”)

————————————

By Mijau:

21.03.2009 11:25

“POTOVANJE V RIM”

(Uvod)

Za potovanje v Rim sem se odločil na nagovarjanje naše predsednice stanovskega društva Magdalene, ki nam je orisala potovanje tako privlačno, da se je bilo težko upreti, sploh ker je to povedala s seksi glasom televizijske napovedovalke. Tudi njene črne oči so žarele ob navdušujočem pripovedovanju. Ni čudno, da je bila nekaj let pred tem prva spremljevalka Miss svoje Krajevne skupnosti.

Morda še to ne bi zadostovalo, če ne bi omenila posebne ugodnosti, ki jo je nudilo društvo, in sicer obročno odplačevanje. Lahko si se odločil za neomejeno število obrokov – edini pogoj je bil, da so bili obroki plačani pred pričetkom potovanja.

Potovanje je organizirala znana turistična organizacija Mistik turistik in ker je njena direktorica Lana bila prijateljica naše predsednice Magdalene, smo dobili še posebno ugodnost: Lana nas bo osebno spremljala na potovanju kot vodička.

Prepričevanje je bilo tako uspešno, da se nas je za potovanje odločilo več, kot je to bilo običajno, vsekakor več, kot se jih da strpati v en avtobus. Bilo nas je prijavljenih za avtobus in pol. Na upravnem odboru se je razvila vroča debata. Nekateri so predlagali, da bi šli z enim avtobusom in bi žrebali, kdo se bo vanj uvrstil. Izvedli smo poskusno žrebanje, pa je izpadlo, da se je pri enem zakonskem paru uvrstil na potovanje mož, pri drugem pa žena. Pa predsednica bi ostala doma. Za tisti dve polovici zakonskih parov smo našli rešitev, da jih namestimo skupaj v dvoposteljno sobo, razen če sta pripravljena plačati dodatno ceno za enoposteljno sobo. Potem je ta predlog padel v vodo, ker je predsednica uporabila pravico veta. Tudi polovice avtobusa ni bilo mogoče naročiti, za prevoz z dvema avtobusoma pa bi morali doplačati razliko.

Na tem mestu sem dolžan pojasniti, da sem bil tudi jaz eden od poročenih, ki sem se prijavil na potovanje brez žene. Glavni razlog za to je prepričanje, da je na ta način strošek polovičen, užitek pa podvojen. Moja žena se je s takim mnenjem strinjala, saj je bila leto poprej na potovanju po Španiji ona tista, ki je uživala.

Tisti, ki smo se pri poskusnem žrebanju uvrstili v prvi avtobus, smo vztrajali, naj povišano ceno plačajo oni polovičarji, saj se bodo bolj razkošno vozili, oni so pa bili zagovorniki demokratičnega principa. Nekdo iz našega, polnega avtobusa je predlagal glasovanje, po katerem bi seveda obveljala naša, ker nas je več, a se je eden iz manjšinskega dela znašel in poudaril posebne pravice manjšin in njihove privilegije.

Nikoli ne bi videli Rima, če se ne bi nekdo spomnil, da se da najeti tudi nadstropni avtobus, ki nas bo peljal vse za enotno ceno.

Na pot smo se odpravljali pozno popoldan, zato je za prebivalce našega mesta bil poseben spektakl, ko so videli tisti nadstropni avtobus voziti po naših ulicah. V tistih mesecih pred potovanjem je bila ena od vročih tem, kje se bo kdo peljal – v pritličju, ali v nadstropju, ali kot smo to poimenovali, v spodnjem ali v zgornjem domu. Nazadnje se je, po logiki, izkristaliziralo mnenje, da naj bodo v spodnjem domu starejši, poročeni pari, vodička Lana, ker je imela spodaj mikrofon, predsednica in pa šoferja, ker sta tudi onadva spadala v starejšo populacijo. Pravzaprav smo se od doma odpeljali le z enim šoferjem, drugega pa smo spotoma pobrali v našem glavnem mestu.

Ko smo že pri šoferjih, moram zapisati, da sta naša šoferja bila najbrž na to potovanje poslana po kazni. Že prvi ni bil zgovoren, tako da sem imel vtis, da čaka na novo zobno protezo, drugi pa me je spominjal na policijskega šefa Dreifusa iz filma o Pink panterju, ko se spomni na inšpektorja Clousota. Ugibal sem, kaj bi lahko bil vzrok za tako nervozno obnašanje, in mislim, da nisem daleč od resnice, če sumim da je v zadnjem času moral peljati maturante na izlet. Takšna traumatična izkušnja ti lahko pusti trajne posledice.

(Nadaljevanje prihodnjič, če boste vi tako želeli)

Ta prva epizoda pa je posvečena Vlatki za njen praznik!

(by Mijau)

02
~ nagajivka ~
23.03.2009 20:14

PRENOS II. DELA MIJAUOVE ZGODBE (izpod zapisa: “Mijau je zdaj tu šef!”)

————————————

by Mijau:

23.03.2009 19:48

“POTOVANJE V RIM”

I. nadaljevanje

P V R – II. epizoda

Zaupati vam moram, da so v našem društvu pretežno ženske. To izvira iz naših poklicev, za katere so usposobljene predvsem ženske, ker so vestne, natančne in imajo »zicleder«, nekaj moških pa rabijo za šefe. Med potnicama sta bili vsaj dve taki, ki bi jima rad zaupal nalogo, da mi pred spanjem zapojeta uspavanko in poljubita za lahko noč, saj brez tega težko zaspim.

Torej je bilo takšno razmerje tudi v zgornjem domu avtobusa, zato ni bilo šans, da bi na sedež zraven sebe dobil moškega. Sedeži so bili razporejeni po dva in dva na vsaki strani prehoda, razen v prvi vrsti in zadnji vrsti, kjer so bili po štirje sedeži drug poleg drugega. Tisti sedeži v prvi vrsti so bili najboljši, saj so pred sabo imeli samo eno široko šipo in fantastičen razgled. Seveda so tiste sedeže zasedle tiste najmlajše, ker so pač najurnejše.

Edino, kar smo mi v zgornjem domu zavidali onim iz spodnjega doma, je bilo spoznanje, da je predsednica imela spodaj tekoči fond za reprezentanco, pa smo se bali, da bo v tišini porabljen predvsem za člane spodnjega doma. Morda so se temu nadejali tudi oni sami iz spodnjega doma, a so se hlapi po fizikalnem zakonu širili navzgor, tako da smo tudi zgoraj zavohali skoraj v istem hipu, ko je nekdo spodaj odprl steklenico.

Moji sopotniki na potovanjih so že navajeni, da napišem kroniko s potovanja, zato sem tudi tokrat vzel s seboj notes in pisalo, da sproti zabeležim vse nezgode, ki bi se komu pripetile, zato sem že kmalu zapisal nezgodo, ki se je pripetila na prvem postanku, ki smo ga imeli po prehodu meje. Te postanke naredijo zato, da se kadilci, ki ne prenesejo čistega zraka, lahko gredo zakadit, ženske pa gredo odtočit prekomerno popito tekočino, saj nimajo takih pipic, ki bi jih lahko prevezali.

Tudi naš prvi kamerman (na potovanju tja smo imeli dva s kamerami) je izstopil in seveda nesel s seboj tudi kamero, čeprav se je mrak že spuščal. Najbrž ni zaupal nikomur, da ne bi kdo šaril po njegovi dragocenosti. Na parkirnem prostoru je torej preverjal, ali bi se dalo ujeti v kader njegovo gospo, ki se je v spremstvu kolegice oddaljevala proti stranišču, ko je iznenada neka voznica vzvratno zapeljala avto čez njegovo nogo. Noge mu ni uspelo pravočasno umakniti, a nič zato, da je le kamera ostala nepoškodovana. Njegova boljša polovica, ki je bila sicer glavni objekt njegovih posnetkov, mu je bila zato nadvse hvaležna.
Mi smo ga tolažili, da ne bo druge škode, kot da si bo moral odslej kupovati po dva para čevljev – enega številko 42 in enega številko 44 za tisto nogo, ki se je malo razlezla.

Predvideni odmor je potekel in spravili smo se nazaj na avtobus. Čeprav nisem vajen zaspati brez poljubčka za lahko noč, me je zibanje avtobusa počasi uspavalo in utonil sem v globok spanec.

(To kratko nadaljevanje posvečam Nagajivki, ker je najbolj nestrpna; kratka pa je zato, ker v naslednji opisujem prihod v Rim)

(by Mijau)

03
~ nagajivka ~
23.03.2009 20:27

Mijau; ooohoho, hvala! Lušna zgodbica. Komičakam nadaljevanja – prav imaš.

Praviš: /”Med potnicama sta bili vsaj dve taki, ki bi jima rad zaupal nalogo, da mi pred spanjem zapojeta uspavanko in poljubita za lahko noč, saj brez tega težko zaspim.”/

Evo, nocoj si si pa prislužil uspavanko in lupčka od mene – za lahko noč, pred mojim jutrišnjim odhodom v Rim. Ampak žalostni (šmrk!) pa ne bomo, saj se tipkamo
odondod … že kmalu!

:D

http://www.youtube.com/watch?v=Tj96QFzOL5Y

04
23.03.2009 22:57

Mijau, jaz tudi težko zaspim brez lupčka za lahko noč, ampak se moram v teh modernih časih velikokrat zadovoljiti z virtualnim!

05
~ nagajivka ~
23.03.2009 23:19

Olna, kaj naj pa jaz rečem??? Ha? Meni ga pa prek virtuale nihče! (razen Vlatke) ne daje.

Mijau, prosim potolaži vsaj Olno … s kakšnim francoskim recimo. :razz: ;))

((( ♥ ))) CIAO! Se javim iz Rima. Šmrk.

http://www.youtube.com/watch?v=6dE2c9MnsKI&feature=related

06
23.03.2009 23:35

No, Mijau???

07
bin - prostepoljane
24.03.2009 00:05

Kam naj zalepim??? :evil:

Pod “Romantiko” sem hotel, pa so vrata zaklenjena. V “Pojezijo” ne spada, naj gre v ri… ;)

Nagajivka, vse najboljše! :) :) :)

Zate in samo zate!

Ne nisi bog, čeprav se v tebi spaja,
nebo in zemlja… in vesoljni čas,
drugo z drugim v sebi se oplaja
ko vzpenjaš se na skalnati ParnaS.

Atene um z lepoto Afrodite,
ob silnem žaru preudarki trezni,
ob nežnih pesmih puščice srdite,
prediraš s stihi vsak oklep železnI.

Globoke misli skoz´ tančice raja
naslutil bo v sozvočju tvojih rim
kdor v dobri veri z njimi se napaja,
kdor ve, da je ob ognju tudi diM…

Apolonu naklanjaš ognjevite,
besede, misli, kuješ ga v nebo,
v isti sapi bereš mu levite,
iz tvojih rok naj zobal bi prosO.

Jutranje rose dajo ti svežino,
z veseljem gledaš v vsak naslednji dan
večerni piš odene te s toplino,
ljubezni spev je bolj in bolj ubraN.

Iz sonca dneva jemlješ si moči
za vsakodnevni drill in trde bitke
globoko notri ogenj še gori
še ceniš radoživost in užitkE.

V ta sivi svet prinašaš nam vedrino,
s teboj je lažji tovor naših let,
skrivnostna si, kot zrelo dobro vino,
opijaš naše duše, ti poeT!

In si preprosto brez laži… kar si,
le človek, eden mnogih tu med nami,
a vsak od nas po tebi hrepeni,
brez tebe zapuščeni smo … in samI.

Pesem naj bi bila hvalnica. Samo to in nič več!

Tistim “mimoidočim”, ki v rimarijah niso ravno doma, pa še majcena pomoč:

Ne nisi bog, čeprav se v tebi spaja,
Atene um z lepoto Afrodite,
Globoke misli skoz´ tančice raja,
Apolonu namenjaš ognjevite.
Jutranje rose dajo ti svežino
Iz sonca dneva jemlješ si moči
V ta mračni svet prinašaš nam vedrino,
In si preprosto brez laži… kar si.

Ko vzpenjaš se na skalnati ParnaS
prediraš s stihi vsak oklep železnI
kdor ve, da je ob ognju tudi diM
iz tvojih rok naj zobal bi prosO
Ljubezni spev je bolj in bolj ubraN
še ceniš radoživost in užitkE
opijaš naše duše, ti poeT
brez tebe zapuščeni smo … in samI

(by bin)

Veliko sreče nagajivka, na poti v Rim in še naprej. :) :) :)

08
vlatka
24.03.2009 00:07

nagajivka,

pa prenos sem, pa prenos tja. Delaš ko mačka z mladimi. :mrgreen:

Vidim, da te meče pomlad.

09
vlatka
24.03.2009 00:10

Nagajivka,

ura je preč in Ti imaš rojstni dan.

VSENAJBOLJŠE ZATE, VSE NAJBOLJŠE ZATE, VSE NAJBOLJŠE DRAGA MOJA, VSE NAJBOLJŠE ZATE.

NAJ SE TI IZPOLNIJO VSE TVOJE TIHE SANJE IN ŽELJE.

TE OBJEMA IN TE ŠTIMA, TVOJA VLATKA. :) :) :)

Polno sonca in dobrih energij še naprej ti tudi želim.

In dobrih rim. In potrpežljivosti z nami. In vsega, vsega dobrega in lepega.

10
24.03.2009 01:21

Videla oz. me je Vlatka opozorila na to. Nisem vedela datuma tvojega rojstnega dneva.

Ne morem to noč pisati pesmice. Je pozna ura.

A draga moja NAGAJIVKA… vse, vse najboljše, le srečo, sončka… vsega najlepšega, naj te življenje boža in seveda tudi ljubezni. Ta ti naj nikoli ne ugasne. Ker je nekaj najlepšega, kar lahko človek doživi v sebi.

Te objemam. In skozi dan se ti še javim, da spišem še kaj zate.

(((((♥♥♥♥♥♥♥♥♥))))))

Tvoja muza vilinček. :)

11
24.03.2009 01:26

Celine Dion – The First Time Ever I Saw Your

http://www.youtube.com/watch?v=Fv1cHzPp4-U&feature=related

Še glasba zate. Vem, da ti je bila pesem, ki sem jo pisala ob tej glasbi zelo všeč.
Pa te naj glasba poboža še enkrat.

12
24.03.2009 12:21

Nagajivka, ne vem, ali praznuješ –
najbrž že, če vsa vesoljna srenja ve (glej glej, še rima mi je prišla!), torej, imej se mega in požegnaj dan s kakšno res dobro kapljico, ostala uzživanja pa po želji!

Bin 07, zakaj se počutim kot voyeur? :)

13
24.03.2009 12:38

Še v pesem zarišem
ti droben nasmeh,
in solzo pobožam,
ki sije v očeh.
Je kratka a topla
in v soncu žari,
čeprav mi kdaj duša
zablodi v temi.

A z lučko prižgano
spet najdem svoj dar,
Počasi se dvignem,
mi zrak je vladar.
Ljubezni utrnem
v čudežni stih,
da želje bi lepe
napletla iz njih.

Še k tebi jih nesem,
za vse nas in zanj.
In ne le za danes,
za jutri … vsak dan.
Da v srečnih le žarkih
bi plaval tvoj (naš) svet.
Naj večkrat te vzdrami,
veseli poet.

———————————–

Vem, da ti je bila ta pesem zelo všeč, že takrat ko je nastala na moji strani.
Včeraj sem pripela le glasbo,
danes prilagam še pesem, draga moja Nagajivka :)

Hvala ti za ta del. Veliko mi to pomeni … da me nekdo zmore začutiti skozi mojo poezijo.

———————————-

Presilno igra… (sonet z refrenom)
Ponedeljek, Avgust 25th, 2008

glasbena podlaga: Celine Dion – The First Time Ever I Saw Your

http://www.youtube.com/watch?v=Fv1cHzPp4-U&feature=related

***

glasbena podlaga: Leona Lewis – The First Time Ever I Saw Your Face

http://www.youtube.com/watch?v=ekpfBF3CVuo&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo…
glasba je le kot podlaga, ob kateri je nastajala pesem)

S solzami v očeh se dotikam neba,
ki željno lovijo se v rožnati pram.
Ne boj se… Ni žalost… Preveč se poznam.
Le to kar doživljam… vso polnost srca…

v mogočnosti svoji, presilno igra…
ko v žarkih ljubezni zasiješ v moj hram.

Na krilih kresnic te ponesem do tja,
kjer vroči poljubi zanetijo plam.
Ne boj se… Ne žgejo… Ker žgati ne znam.
Le to kar je v duši… ta himna za dva…

v mogočnosti svoji, presilno igra…
ko v žarkih ljubezni zasiješ v moj hram.

Globoko si v meni. Ne pojdeš drugam.
Četudi bom daleč, a vedi da sva…
Kam nese me danes? Je važno do kam?

Ne bova kalila si lepega sna.
Kot včeraj… Boš jutri… Preveč te imam!
Ta zven, ki ga slišiš… Je pesem morja…

v mogočnosti svoji, presilno igra…
ko v žarkih ljubezni zasiješ v moj hram.

(((((♥♥♥♥♥♥♥♥♥))))))

Vse najboljš draga moja Nagajivka :) Kmalu se vrni.

14
macek muri
24.03.2009 13:09

Mar res je dan,
ko v pomladi
je tvoj dan
in hvala za obisk,
kot bi zvezda
me objela.

Vse sanje
naj bodo tvoja sreča
in želje naj bodo modrost.

Kar v upanju ne izveš
je v želji nit…

Sonce in mavrica naj te objameta.

MM

15
24.03.2009 17:50

POTOVANJE V RIM

3. nadaljevanje

Zbudil sem se ravno v trenutku, ko je avtobus zavil pred visoko stavbo, na kateri je pisalo z velikimi črkami Hotel Mozart, pod njim pa nad vhodom transparent z napisom BENVENUTTI FRATELLI SLOVENI. Pred vhodom je bilo v špalirju razvrščeno osebje hotela v lepih uniformah, za njimi pa je stala skupina ljudi v svečanih oblekah. Med temi je posebej izstopal moški z lepo zlato verigo okrog vratu. Pozneje sem slišal, da ga ogovarjajo z nazivom signore sindaco.

Bili smo začudeni, saj smo predpostavljali, da smo pomotoma prispeli, bodisi pred napačen hotel, bodisi prezgodaj, in je ta sprejem bil namenjen kakšni visoki slovenski politični delegaciji. Iz skupine se je prerinil v ospredje moški v duhovniških oblačilih in nas pozdravil v slovenščini, ter nam zaželel dobrodošlico. Povedal je, da je papežev nuncij, in da nam bo ves čas bivanja v Rimu na razpolago. Predstavil je tudi župana mesta Rima in njegovo spremstvo. Povedal je tudi, da so bili že vsi zaskrbljeni, da se nam ni kaj hudega pripetilo, saj nas čakajo že dve uri pred hotelom, zato da so poslali nasproti policijo. Torej se opravičujejo, če so nas s tem spravili v skrbi, da smo morebiti aretirani.

Šele takrat sem postal pozoren na dva policaja na motorju, ki sta bila parkirana pred našim avtomobilom.

Nuncij nam je dejal, da nam bo pozneje vse bolj natančno obrazložil, sedaj pa naj gremo najprej v sobe, da se stuširamo, po zajtrku pa se zopet dobimo.

Osebje hotela je pohitelo po našo prtljago in nas pospremilo v sobe, med potjo proti recepciji smo se samo še srečali z županom, ki je vsakemu stisnil roko in z nasmehom izrekel tisti obvezni benvenutti. Pred recepcijo je samo vsak pokazal svojo prtljago stewardom, ki so nas pospremili v sobe. Meni je bilo malo nerodno, ker nisem imel še lir, da bi dal napitnino, ko pa sem mu pokazal dinarski bankovec, pa je kar zamahnil z roko in zamrmral vietato.

Ogledal sem si prostore in bil vzhičen nad bogastvom opreme. Ko sem pogledal skozi okno, sem zagledal veličastno zgradbo, za katero sem pozneje slišal, da je Angelski grad.

V jedilnici nas je čakalo toliko raznovrstnih jedi, da sem se počutil kot na Razstavi kmečkih dobrot v Ptuju. Težko se je bilo odločiti med vsemi tistimi dobrotami, zato sem vzel tisto, kar sem poznal – mešana jajca s slanino.

Po zajtrku nas je že čakal nuncij, ki nam je razložil, zakaj so se odločili, da nas posebej pogostijo. – »Verjetno vsi veste, da je naš papež Janez Pavel II. iz Poljske. In kot zavedni Poljak zbira vse, kar je v svetu napisanega o njegovi rodni domovini. Tako mu je prišla v roke tudi knjižica z naslovom ‘Pot po Poljski’. Pozanimal se je, kdo jo je napisal, in izvedel, da je to bil član vašega društva. Ko pa je izvedel, da namerava vaše društvo organizirati potovanje v Rim, se je odločil, da vas posebej počasti. Zato je tudi poslal naproti policijo, ki je preusmerila vaš avtobus v ta hotel, ki je bliže Vatikanu.«

Na te besede je naša predsednica vzkliknila: – Ja, saj je pisec tistega potopisa ponovno z nami!«, in pokazala name.

- »Ah, to bo pa naš sveti oče vesel, ko ga bo srečal!«, je vzkliknil nuncij in mi stresal roko. – »Mimogrede, kliči me Franc!«, je še dodal. Tudi jaz sem se predstavil in dogovorila sva se, kdaj bo prišel pome, da greva k papežu na obisk. – »Seveda, če želiš«, je še dodal. Zagotovil sem mu, da nimam nič proti.

(To nadaljevanje posvečam Olni)

16
24.03.2009 19:47

Joj, Mijau, tako sem počaščena, da mi je kar nerodno…
:) :) :)

17
vlatka
24.03.2009 20:35

mijau,

evo, še mi ni ratalo, da v miru preberem :( :(

18
drmagnum
24.03.2009 21:04

Nagajivka čestitke tudi iz moje strani za tvoj rojstni dan.

19
~ nagajivka ~
24.03.2009 23:21

#07 – :oops:

BIN??? Špeckahla ena!!! “Pol Sloveniji” si dal vedet, da imam r.d.??? :mrgreen:

HVALA TI za ta res zanimiv (10 in 11 zložni) preplet. Da profesionalne akrostihijske kombinacije sploh ne omenjam! Bravo Pesnik! :)))

Mamma mia – che gloria, Bin … Od silne ganjenosti (preden mi solze zalijejo tipkovnico in crkne računalnik …) bi te nocoj vprašala le tole: A b’ ti men’ dovolu, da jst tole čudovito pesm’co sabo nesem pol k’ umrem??? Veš, ko me bo sv. Peter triažiral in se bom z njim pogajala za: tretjo, drugo ali prvo klet v peklu – bi mu jaz tole hvalnico z navečjim veseljem pod nos pomolila … PA, DA GA VIDIM KAJ BO POL REKU!!!
Morda me bo pa vsaj za hip al’ dva spustu v raj? A? Vsaj pošpegat??? ;))

KMČKM! :twisted:

Bin … brez besed sem … hvala.

20
~ nagajivka ~
24.03.2009 23:24

VLATKA – #08 : vsem mojim mačjim prenosom navkljub, pa tebi še vedno ni uspelo prebrati PRVEGA DELA Mijauove začetne ekspedicije do konca?
Do ta ZADNJEGA STAVKA??? :mrgreen: VSAJ ZADNJEGA STAVKA???

——————————————————

& #09: HVALA ti predvsem za lepe želje, ja, točno to si želim, kar si naštela.
Pa kako lepo si mi zapojala pesmico??? Ko ta prava po-polnočna pjevaćica?? ;)

Fajn bod’ in enako – vse dobro in najboljše tudi jaz želim tebi še naprej. TŠM*

21
~ nagajivka ~
24.03.2009 23:26

VILINČEK – #10 & #11 & #13: :D

Kaj naj rečem drugega kot le – HVALA ti od srca – za vse lepe želje draga moja muza
in glasbo … predvsem pa še za tvoje pesmice.

Tale tvoj sonet je res čudovit. Vsakokrat, ko ga preberem, me prevzame. Šmrk.

Ko bi ti vedela kako lepo me je objel zdajle, ko sem ga (daleč od doma, daleč od vseh dragih mi) prebrala, bi mi ga vsaj trikrat na teden gor na blog napopala!!! ;)

Želim ti čimveč pesniškega navdiha v obdobju, ki prihaja … počasi, a zagotovo.

22
~ nagajivka ~
24.03.2009 23:29

Maček Muri – #14:

O, kako sem vesela »povratka samoodpisanega« (mišljeno v šali!) vedrega pesnika v Življenje. Hvala ti za obisk pa za simpatičistično pesmico in vse dobre želje.
Bomo še ustvarjali, knede, da bomo?!? Ma jasno da ja. Čutim, da je tisti poet v tebi še kako živ! :)))

Vedno dobrodošel tudi na tem blogu.

23
~ nagajivka ~
24.03.2009 23:30

Drmagnum – #18:

Najlepša ti hvala za sled, ki si jo pustil tu – skupaj z voščilom. Veš, da sem v teh dneh
(ko sem bila doma) imela namen obiskati tudi tvoj blog, pa mi ni uspelo. Žal je zmanjkalo časa za vse kar sem imela v planu. Pritipkam naokoli ob priliki.

Lepo bodi. :D

24
~ nagajivka ~
24.03.2009 23:36

Olna – #12:

Ja, potovanje je bilo res mega (mega naporno, ker sem naletela na zastoje). In, ja, nekaj kapljic si bom pa res privoščila pred spanjem, da vsaj delno požegnam današnji dan. Nak. Brez tega pa ne gre – ob taki priložnosti! No, če sem iskrena – se mi običajno že ob 1 dcl popitega vina ornk rola v glavi. Hja, kaj češ, eni smo že prirojeno tako naštelani – po naravi odštekani, da ne potrebujemo kaj dosti dodatnih spodbujeval. :)))

Hvala ti za lepe želje. :D

25
~ nagajivka ~
24.03.2009 23:38

Mijau – #15:

Ma ne mi rečt. Sama presenečenja danes … :)))
In kaj bomo izvedeli v naslednjem delu zgodbe??? Kako ste – ti, nuncij in papež jedli špagete na »Piazza dei Re di Roma«??? Nakar so se prizibale mimo tri Poljakinje … ???

Pa ti si svetski, Mijau! Rojen potopisec in promotor, ki je (že doslej) v svetu zapustil velik pečat in vplival na potek zgodovinskih dogodkov rodne mu domovine – in to iz tujine! ;))

:D

26
~ nagajivka ~
24.03.2009 23:41

DRAGI PRIJATELJI:

Sinoči šla prej spat, ker zjutraj morala vstati ob 04.30 h.
Nocoj tako utrujena od dolge vožnje in vsega dogajanja vmes, da ne zmorem
nobenih rim iz sebe spravit. Ma bom! Ob prvem možnem razpoloženjskem navdihu.
VSEM VAM – za pokoro!!! Ker ste me RES presenetili. Prijetno presenetili …

HVALA VAM.

samogovor: to je fse fkup čudežno … ja, kej tazga … pa ka si ti nor, čuj?!

Evo VSEM skupaj – enga veltzga lupčka in uspavanko za lahko noč:

http://www.youtube.com/watch?v=JooDkcXeilo

:D

27
25.03.2009 00:12

Še enkrat pomaham v noč… Upam, da si mi lepo praznovala draga moja Nagajivka in seveda pesem tako zate in za vse vas, ki ste blizu Nagajivki in tudi meni.

Someone Who Believes In you – air supply

http://www.youtube.com/watch?v=VCGvfaVFao0&feature=related

28
25.03.2009 08:12

Čestitam, Bin!

Čeprav ni bilo podpisa, sem po dvojnem akrostihu sklepal, da kdo drug tega ne bi znal skupaj spraviti. To še Prešerno ni uspelo.

Zato bom naslednje nadaljevanje Poti v Rim posvetil tebi.

29
25.03.2009 14:09

Malo potrkam tudi na to stran… da vas pozdravim vse v dan in seveda tudi Nagajivo, ki se potepa tam nekje po RIMU. :)

Malo bolj pomladni toni… zadnji čas, da se otopli :D in da se začne tista prava pomlad.

Amy Winehouse – Will You Still Love Me Tomorrow?

http://www.youtube.com/watch?v=Y_r-b8vbK48&…

Tudi pesem je ljubezen.
Tudi pesem je nje dar.
Vem,
ker kapljice sem brala,
vtisnila jim sonca žar.

Iz globine v noč so vrele,
v dan so risale nasmeh.
Tisto kar ti čas poklanja,
našel v svojih boš očeh.

Tudi pesem je ljubezen.
Tudi pesem je nje gral.
Vem,
ker vsak nebeški biser
polni čudežni bokal.

V njem so želje svetlih misli,
sreča tvojega neba.
Tvoja večnost in brezmejnost,
ko dotikaš se srca.

Tudi pesem je ljubezen.
Tudi pesem je nje glas.
Vem,
ker vsak njen šum in sapa
kot poljub je na obraz.

V prebujenih nežnih čutih,
dviga se opojev čad.
V harmoniji čistih zvenov,
našel svojo boš pomlad.

30
25.03.2009 14:46

@nagajivka #19

Se razume, da jo lahko vzameš s seboj, kamorkoli greš. :) Pesem (vsaka pesem!) je ljubezen in ne more biti nikogaršnja last! Sicer pa, ko se boš pogajala z nebeškim ključarjem, poizvedi najprej kam je mene zaklenil. Nikar si me še tam ne naloži kot prostovoljno pokoro. :mrgreen: (Saj me imaš že tukaj dovolj!?! ;) )

@olna #12

Voajerstvo je stvar tistega, ki je oko h ključavnici prislonil! :twisted: Res ne vem, kaj te je k temu gnalo? ;)

@mijau

:oops: Malo mi je z=balo kompas, ker sem v nadzorni plošči prostih poljan oblikoval besedilo – “boldal”, potem pa se nisem odjavil pred lepljenjem na blog. Tako je v glavi naslov bloga, podpisa spodaj pa nisem dal, v prepričanju, da sem kot “bin” prijavljen.

Veselim se “posvečenega daru”, ki si ga obljubil. ;) Ne zaradi posvečenja, temveč zato, ker lepo pišeš! :)

Imejte se lepo, vsi “ehojevci”! :) :)

31
vlatka
25.03.2009 19:03

mijau,

če pa bi bila jaz vaš šofer, sploh ne bi prišli do RIma, ampak bi zavili v prvo lovsko kočo in naredili mega veselico :D :D :D

Aja, se moram pohvaliti. Prvič sem bila v Mariboru z avtobusom, ki sem ga sama vozila .

V vašem mestu pa z nekom drugim ;)

Hvala za lep začetek zgodbe.

32
vlatka
25.03.2009 19:09

mijau,

ono o hlapih, pa o lupčkih, pa o nogi…iz hlapov v glavo, pa preko telesa v noge :D :D

33
vlatka
25.03.2009 19:15

o, mijau,

po tretjem nadaljevanju s tabo bolj spoštljivo. :) :)

No, že čakam četrto , saj veš, da jaz najraje berem vse , ko se lotim brat :)

Še z moje strani čestitke!!

34
~ nagajivka ~
26.03.2009 02:22

‘ČER VSEM! :D

Danes prišla malo k sebi od včerajšnje vožnje. Sicer pa imela natempiran dan, hitela z
v minulih dneh zamujenim delom, do zdaj. In bržkone bo jutri situacija podobna. :neutral:

———————————–

MIJAU;

nikar ne pozabi, da si še vedno ti šef tega svojega predala, zato bom vesela, če boš (kadar ne utegnem sama) obiskovalcem kaj nazaj pokomentiral … ;)

———————————–

VILINČEK – #27:

Hvala ti za priloženo glasbo Air Supply – »Someone Who Believes In You.«
No, jaz ti pa »pomaham nazaj« s tole skladbico:

Il Divo & Celine Dion – »I Believe In You«.
Ker vem, da so ti Il Divo zelo všeč … greš morda jutri, 27.03. (petek) na njihov koncert v ljubljansko Halo Tivoli???

http://www.youtube.com/watch?v=ce8HZ2keKwk&feature=related

VILINČEK – #29: Hvala. :)
Tebi pa želim veliiiko ljubezni – ob včerajšnjem materinskem dnevu.

Lepo pesem si izlila iz sebe. In res je – tudi pesem je Ljubezen. Ko bom le imela čas,
se ti/vam pridružim pri pesnjenju. Ga že pogrešam …

————————————

BIN – #30. /… »jo (pesem) lahko vzameš s seboj, kamorkoli greš.«/

No, hvala ti. Potemtakem imam vendarle še nekaj upanja??? In raj zame še ni čisto izgubljen??? … Yes!!! Pa magari ga doživim le za hip al’ dva … ;)

/»Sicer pa, ko se boš pogajala z nebeškim ključarjem, poizvedi najprej kam je mene zaklenil. Nikar si me še tam ne naloži kot prostovoljno pokoro.«/

Ma tam boš šele vidu hudiča!!! Za vse nazaj!!! ;)) Tam ti bo moj tajfl sledil na vsakem koraku in te preganjal do nezavesti! Uuuhuhu! (kmčkm!!!) :twisted: ;)

K tvoji vrhunski odi sem ravnokar dopisala še tvoje ime – vsem dvomljivcem v razvidnost verodostojnega obstoja »Prešerna današnjega časa!« – in obenem tudi tistim, ki bodo pesem morda v prihodnosti brali. Da se ve, da je to BIN. Apolonovski pesnik.

Tudi ti se imej lepo. :)))

———————————–

VLATKA – #31 & #32 & #33: Tako se govori!!! :)))

p.s. sam klinc, ko pa zdaj spet nisem čisto prepričana, če je Mijau to opazil … ;((

;)

Nocoj namesto lupčka za lahko noč – VSEM – od mene tole:

http://www.youtube.com/watch?v=VHKWBxDzyfU&feature=related

35
26.03.2009 17:36

POTOVANJE V RIM

PRI PAPEŽU – 4. nadaljevanje

Po zajtrku je vodička vprašala skupino, če se strinjajo z majhno spremembo programa, ker nas vabijo na obisk k papežu. Vsi smo bili navdušeni, pa tudi papežev nuncij, ki je čakal, je bil vesel te odločitve. Najbrž bi jih poslušal, če mu ne bi uspelo pregovoriti nas.

Ker ni bilo daleč, smo se proti Vatikanu podali peš. Lana je med potjo na kratko obnovila zgodovino Rima od Romula in Rema do Alda Mora in hkrati naštela vse rimske bogove in polbogove vse do preobrata, ko so jih z interpelacijo odstavili in postavili novega troedinega boga, karkoli že to pomeni.

Midva z nuncijem sva se spustila v klepet in šla malo za ostalo skupino, saj mene ti bogovi niso nikoli zelo zanimali. Še najbolj me je zanimala Venera, ki je na svet prinesla sifilis, čankar in ostale bolezni, ki so po njej dobile ime.

Preden smo se prebili mimo švicarske garde do papeževih prostorov, nas je nuncij seznanil s protokolom, ki velja za vse obiskovalce papeža. Dejal je, da se moramo v vrsti pomikati mimo njega in pred njim poklekniti na eno koleno. Če pomoli nasproti roko, je treba poljubiti prstan in če kaj vpraša, mu je treba na kratko odgovoriti in ga pri tem titulirati z »vaša prevzvišenost«, nato pa hitro stopiti dalje in skozi druga vrata ven iz sobe. Mene je nuncij malo zadržal z roko in mi namignil, naj počakam, ker bi se papež rad z mano malo več pogovoril.

Ko sva s Francom prišla na vrsto (medtem sva se toliko zbližala, ker je njegova mama iz Prlekije, da sva prešla na ‘ti’), je v sobi bil samo papež. Takoj je vstal in nama z iztegnjeno roko prišel naproti. Takoj mi je bil všeč, ker se ni napravljal, da je nekaj več. Najbrž me ni hotel spravljati me v zadrego, saj je najbrž slutil, da jaz ne bi pred nikomur pokleknil, sploh pa ne pred moškim.

Vljudno se je pozanimal, kako smo potovali in kako smo zadovoljni z nastanitvijo, Franc pa je prevajal. Čez čas pa me je vprašal, če vem kak tuj jezik, v katerem bi se lahko pogovarjala bolj sproščeno, da ne mučiva prevajalca. Italijanščino sem obvladal samo toliko, da sem lahko riž kupoval v Trstu, ruščino sva tolkla oba bolj za silo, pa še nerad govori v tem jeziku, je dejal, odkar je zvedel, kaj so Rusi napravili s Poljaki v Katunskem gozdu. Potem sem se pošalil, da je pri nas v Jugoslaviji znan rek: ‘govori srpski, da te razume čitav svet’, pa mu je obraz zasijal:

»Pa jasno! Ja dosta dobro natucam hrvatsko srpski, jer ljetujem svakog ljeta u Vrsaru«. Potem je razložil, da inkognito obiskuje že vrsto let nudistično plažo v Istri, ker se le tako lahko odpočije, ker ga nihče ne pozna.

Ko sva tako spoznala, da prevajalca več ne potrebujeva, ga je papež prosil, naj pove naši skupini, da me ni treba čakati, češ da me bo že kdo odpeljal v hotel. Nato me je spraševal, kako se mi je dopadlo v njegovi domovini, razen tistih nevšečnosti, ki jih je prebral s pomočjo nuncija Franca iz mojega potopisa. Povedal sem mu, da sem bil na Poljskem v resnici dvakrat, vendar se od prvega obiska ne spomnim dosti, saj sem bil med vojno premajhen. Vem le to, da so me tam poslali v bolnišnico zaradi ošpic, da pa sem potem tam dobil še škrlatinko. Omenil sem mu, da sem v mladosti zelo rad bral Sienkiewicza in pozneje Reymondove Kmete. Dotaknila sva se tudi trenutne politične situacije pri nas, vendar sem mu pojasnil, da se za politiko dosti ne zanimam.
Na koncu mi je zatrdil, da je zanj bil ta pogovor prijeten in osvežujoč, ker je sicer navajen, da mu vsi govorijo samo tisto, kar mislijo, da želi slišati, ali kot je to rekel dobesedno: ‘Hoće da uđu u guzicu’.

Poslovila sva se s stiskom rok, nakar je poklical nuncija in mu naročil, naj poskrbi, da me odpeljejo, kamor bi želel.

(Ta epizoda je posvečena Binu)

36
26.03.2009 19:06

Juh, Mijau, ti si pa prominenten! Te bomo od zdaj naprej morali onikati!

(Med nama – si kdaj pokleknil pred žensko? Šteje tudi, če si to storil v mislih…)

37
vlatka
26.03.2009 19:08

mijau,

pa se mi je zdelo, da sem ga videvala ;) , ne, se hecam.

Vendar ga tudi jaz globoko spoštujem. :)

38
26.03.2009 19:23

Ne Olna, jaz sem tudi skromen. Pred žensko pa lahko pokleknem, a se ne bi branil, če bi ona pokleknila pred mene.

39
26.03.2009 22:00

Mijau! A…je zadnji stavek razumeti tako…ali tako?

40
26.03.2009 22:45

Olna, to prepuščam tvoji domišljiji.

41
~ nagajivka ~
27.03.2009 03:09

Mijau – #35: Coooool! :cool:

A veš, da je kontroverzna Madonna, medtem ko je lani septembra koncertirala v Rimu, svoj hit “Like A Virgin” (iz leta 1984), posvetila zdajšnjemu papežu, Benediktu XIV. rekoč:

“I dedicate this song to the Pope because I’m a child of God.
All of you are also children of God.”

(Izjavam takšnih in drugačnih pop ikon – vedno sledijo množice …)

Katoličani so se sicer masovno zgražali (zaradi vsebine pesmi) … a dejstvo je, da je vsak papež vendarle pod kožo tudi krvav (v okvirih drže etično-moralnih vrednot, pa ne le v besedah … predvsem z dejanji in načinom življenja, se razume). Ampak. Nič manj mu ne zadiši okusna porcija špagetov ali pa ga kdaj zamikajo božajoči sončni žarki v Adamovem kostumu, recimo. Zakaj pa ne?! Da le svojo “poslansko” SLUŽBO opravlja tako kot se “spodobi in je prav” …

Naprimer:

Pokojni papež Wojtyla – Janez Pavel II., je name največji vtis naredil s svojim prizadevanjem k poenotenju religij, v izogib nepotrebnim vojnam “v imenu različnih bogov” … “Vsi mi smo otroci enega samega Očeta” – je bil (tudi) njegov moto. In to je že ena od smiselnih potez, za globalno dobrobit, ki jih človek od takih “eminenc”, v sklopu njihovega papeževanja, povsem upravičeno pričakuje.

Mijau, naj tvojo nadvse zanimivo zgodbico popestri še omenjena “kraljica popa”:

http://www.youtube.com/watch?v=iyz67etGofw

42
~ nagajivka ~
27.03.2009 03:21

Ko nas tisoč milj ločuje
smo vsaksebi daleč proč,
a duh je ta, ki nas zbližuje,
brezmejen je njegov obroč …

Nas razdvajajo razlike
v naravi naših biti???
Vsi smo delci ene slike,
drobci v mozaiku skriti …

Kaj je tisti pokazatelj
prepletenih nitk med nami?
Kdor pozna pomen »prijatelj«,
ve, da rama je ob rami …

Kaj še sliko prikazuje
in razkriva barve njene?
Kdor z motivi le “trguje”,
na paleti meša štrene …

Je prijateljstvo edini
temelj trajno-zaupljiv,
sprejema v sreči, bolečini,
v več plasteh lahko združljiv …

http://www.youtube.com/watch?v=6AJlN8feTmQ&feature=related

TA NAJ BO PA ZA DOBRO JUTRO … :D

43
~ nagajivka ~
27.03.2009 03:16

DRAGI PRIJATELJI, VSI, KI STE MI POSVETILI VOŠČILA:

Čas bi bil, da rečem hvala
za iskrene vse namene,
kot prijatelj rada dala
bi vam stihe vznesene.

A mimo je naporen dan
pa vznesenost moja spi!
Komaj gledam še v ekran,
me utrujenost pesti.

Da pa obljub ne zanemarim,
ki sem vam jih zapisála,
vsaj teh par besed zrimarim,
preden sladko bom zaspala.

Tudi vam naj sen natrosi
polno zvezdnega prahu,
tja v višine naj vas nosi,
z roko v roki – brez strahu.

Če le sanje so iskrene,
ni laži tam … nad oblaki,
v bit želja so potopljene.
Kaj pa odmevajo koraki???

Odgovor le srce pozna.
Vaše, naše, tvoje, moje.
A vsak od nas, ki sanjat zna,
svoje pesmice si poje …

Objamem v svojem snu ves svet -
ko me v naročje mesec jemlje.
Vso toploto izlijem spet,
jo čuvam zanj, medtem, ko dremlje.

http://www.youtube.com/watch?v=GnV1HhX7hdE&feature=related

TA JE ZA LAHKO NOČ … :D

(“nadaljevanje” sledi)

44
27.03.2009 12:56

Hvala ti Draga nagajivka za

I`ll divo – I believe in you / in Celin dion.
Joj…
Na to pesem je nastala ena prekrasna pesem v duetu.
Veliko mi pomeni.

Ne ne grem na koncert, ne morem iti…
A hvala ti za to prelepo skladbo.

bodi mi dobro in naj ti sonček sije.

Hvala ti še enkrat.

45
~ nagajivka ~
27.03.2009 17:35

Hejj, Vilinček, potem ti pa namenjam še en hit od “Il Divo” – v izvedbi –
skupaj s Tony Braxton:

http://www.youtube.com/watch?v=Vccn1KRBHtk&feature=related

Tudi ti čimlepše preživi vikend! :D

p.s.: jaz za danes (oz. za ta teden) zaključila s svojim delom. Yes!!!
Zdej pa možgančke malo na off … :)))

46
vlatka
27.03.2009 19:59

nagajivka,

upam, da si premagala utrujenost?

Bodi lepo in še lepše.

TŠM***

47
~ nagajivka ~
27.03.2009 21:57

Vlatka,

sem. Sieste sicer ne prakticiram, danes izjemoma, (ker me je res dotolkel tempo tega tedna) in tako prejle odspala 2 debeli uri. Ampak! Zdaj sem pa fit!

Pred pol ure dobila v roke še ključe sosednjega apartmaja (najemnika odhajata ob vikendih domov) in sem contenta, da sem lahko neomejeno na internetu. Končno! Yupiiii! Pridem morda kasneje pošpegat še kaj na tvoj blog, zdajle si grem pa najprej “domov” pripravit prigrizek. Ho fame! :)))

48
vlatka
27.03.2009 23:37

nagajivka,

tega sem zelo vesela, saj te že ves čas zelo pogrešam.

Bodi MI zelo, zelo lepo.

In pazi nase. Ker te štimam. :)

49
28.03.2009 03:25

Se bom kar tukaj obtačkala… Ona zgoranja tema danes ni zame. :)

Dan Fogelberg Live! – Believe In Me

http://www.youtube.com/watch?v=rMfv9HALUro&feature=related

Vera z vero se napaja.
Pa ne tista, ki zavaja.
Ki verjame, upa, ljubi …
Mar vilinček vas zdaj snubi?

Sem prišla se le cartljati,
ker ne morem še zaspati.
Z nežno glasbo za veselje,
naj vas v sončni dan zapelje.

:)

50
~ nagajivka ~
28.03.2009 14:34

Vilinček – #49:

Ti kar pridi se crkljat,
jaz tud’ sorte sem crkljive -
pa razumem ta “razvrat”,
nežne dušce občutljive.

Včasih rab’mo le objem,
brez besed, brez modrovanj …
a za ene je problem,
ne priznajo teh spoznanj …

;)

Pozdrav tebi Vilinček in Vlatki – s tole skladbico:

http://www.youtube.com/watch?v=ys3rMJD4rCY&feature=related

V želji po čimveč sončnih dneh z objemi toplih žarkov – za vaju!

:D

51
vlatka
28.03.2009 21:36

vilinčica,

lepooooo :) :)

52
vlatka
28.03.2009 21:38

nagajivka,

pri takem vremenu, jaz najlepše spim :)

Tudi Tebi želim čimveč sonca, največ pa v Tvojem srčku :) :)

Hvala.

53
~ nagajivka ~
28.03.2009 22:51

Vlatka, moje srce nocoj žari in gori!!!

Prevod?

V pc navdušeno vnašam neke novonastale skice, vmes si pa goreče dajem duška
v Po-jeziji in te jezim. Nagajam. No, tudi kurim, kar je za skurit. Veš kok paše!!!

;)

54
vlatka
28.03.2009 23:58

nagajivka,

vem, saj te tako čutim tu – v bližini mojega srca, da si niti mislit ne moreš… :P :oops:

A ti kar kuri. :D

55
vlatka
29.03.2009 14:47

ojla, kokola moja,

si vse skurila, al je ša kaj ostalo? ;) :D :D

56
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:01

Ojoj, Mijau, oprosti. Čisto sem spregledala tvoj komentar pod zaporedno številko #70 – kot odgovor na moj komentar (#41).

No, zdaj sem ga končno prebrala (resda je malo dolg, sem se morala kar precej časa prebijati skozenj …)
Ampak.
Hja.
A tko pol praviš … zanimivo, res.

57
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:02

Kaaaj???

A res al’ kaj??? Ma kaj ne poveš! Pa sej ne morem verjet!

Ja kej tazga …

No in kaj je bilo potem???

58
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:03

Mijau??? Ti to resno???
A dej nehi, no. Tega ti pa skoraj ne morem verjet! Pomoje ti mal’ nakladaš zdajle … A?

Ja potem mi pa prosim razloži kako je do tega sploh prišlo.

59
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:05

Ajaaaa??? Heh, to je pa … mah, ne vem kaj naj rečem … to je enostavno NEVERJETNO!!! Mislim … kaj se pa tebi vse ne dogaja.

No in kaj je potem un nuncij reku???

60
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:06

Hehehe … sem si kar mislila, ja. Sej nunciji so vsi taki bolj … no, ne vem kako naj rečem … aaam: posrečeni?

Bo to v redu izraz?

61
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:07

Uf, sem si kar oddahnila. Ja, človek nikoli ne ve s čem vse lahko razburi verske strasti … in pol je ŠTALA!!!

Kaj pa ti meniš, Mijau?

62
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:10

O, mojstrski odgovor. Viš, ti si ta pravi diplomat. Sej pol pa ni čudno, da si tako popularen v svetu. Bil. In si. ŠE! Mislim, ŠEF!

Al’ kaj?

A si ti, Mijau, slučajno dal odpoved od šefovanja – izza mojega hrbta???
In prepustil tale “apartma” na milost in nemilost … aaam … pajkom? Ha???

Nekaj pajčevin se je namreč tule nabralo medtem … Hm.

63
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:12

A takele mi poveš. Ja, to pa razumem.

No, prav. Dogovorjeno.

Ostal si pri prevozu, ki ti ga je papež ponudil. (#35).

KAM SI SE TOREJ DAL ZAPELJATI?

No, ODPELJATI bi bilo morda pravilneje …

64
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:15

Jutri šele??? Ampak jaz bi že najkasneje do predvčerajšnjim prebrala nadaljevanko!

Ja, ja, ne deri se zdaj name, no. Saj slišim:
MORAM BIT ŠE BOLJ POTRPEŽLJIVA. Jap, I got it!

Se trudim, Mijau, se trudim …

65
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:17

Kaaaj? Lupčka za lahko noč bi zdaj še rad???

A se ti blede, al’ kaj???

Najprej napiš kej, pol se bomo pa pogovarjal!!!

:mrgreen:

66
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:19

NEEEEE!!!! NITI USPAVANKE SI NE ZASLUŽIŠ!!! PA KAJ TEB’ NI JASNO???

Pa to ni res kaj vse temule Mijauu pade na pamet … Vidi njega, on bi uspavanko. Heh.

67
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:21

Ne zmišljuj si! Tole dobiš dons od mene!!!

http://www.youtube.com/watch?v=10qLYy6hiFQ

p.s.: psssst … “I shot the ’sheriff’ ” ;))

68
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:22

Hejj, če se boš sam še mal’ zmrdoval, ti bom pa kmalu še to zarolala:

http://video.libero.it/app/play?id=dcce31dec81b203cadb7db2808b6b128

69
~ nagajivka ~
30.03.2009 23:27

Dobr’ no, dobr’! Ne se zdej cmerat, no. Sej nisem tok zares mislna.

Prav. Naj ti bo. Uspavanka. Izjemoma.

http://www.youtube.com/watch?v=dlZKW3ZIa8U&feature=related

Mijau, a bi ti jutri raje svojo ali mojo nadaljevanko??? ;)

p.s.: prijateljski nasvet: če si hočeš dobro, se odloči raje za svojo. :)))

———————————————————————–

Si slišal Mijau? Nekaj je zahreščalo. Pa kaj so to kakšne motnje na zvezi, al’ kaj???

Ah, ne! Vlatka je.

Ti si vmes padla? Jaoj, ja, a veš, tokrat sva bila pa z Mijauom na telepatski zvezi. ;)

70
31.03.2009 06:49

Nagajivka, tole je pa bilo v stilu Vlatke, seveda z duhovitostjo Nagajivke.

Da ne bi zamudil namenjene številke 70, obljubljam, da bo še danes, a najpozneje jutri sledilo nadaljevanje (seveda za druge, tiste ki z mano nimajo telepatske linije).

Naknadno si bom tudi spustil podarjeno glasbo, za kar se ti vnaprej zahvaljujem, ker vem, da mi bo všeč.

71
31.03.2009 09:20

POTOVANJE V RIM

GINA – 5. nadaljevanje

Ko sva z nuncijem zapuščala papeževe prostore, sva se pogovarjala o tem, kam me naj zapelje. Jaz sem se ponudil, da sam peš odidem do hotela, on pa je vztrajal, da mu je Janez Pavel naročil, da me mora odpeljati:

»Naj se ti kaj neprijetnega zgodi po poti«, je pojasnjeval, »sveti oče me bo živega požrl!« A potem se je zgodilo, da ni bilo ne po njegovem in ne po mojem. K njemu je namreč pristopil poveljnik švicarskih gardistov in mu nekaj šepnil na uho. Zaradi mene mu ni bilo treba šepetati, saj jaz komaj za silo govorim italijansko, pa še to mi je treba govoriti počasi.

Ko se je gardist oddaljil, me je Franc prosil, če bi hotel z njim stopiti do sprejemnice, češ da tam čaka ena gospa, ki bi rada videla skupino turistov iz Slovenije. ‘Morda ima kdo iz naše skupine sorodnico ali znanko v Rimu, pa se sedaj iščeta’, sem pomislil in stopil z nuncijem do sprejemnice. Ko sva vstopila, je gospa vstala in nama počasi šla nasproti.

»Kje sem že to žensko videl?«, me je prešinilo. »Pa saj je čisto podobna eni filmski igralki, ki sem jo smatral za najlepšo žensko na svetu!« Tu moram pojasniti, da se zavedam, da ‘imajo vsake oči svojega malarja’, in da se nekaterim zdi, da je najlepša bila Marilyn Monroe, drugim Brigite Bardot, tretjim Ava Gardner, nekaterim mlajšim Angelina Jolie ali Hale Berry …(vsaj tistih, ki jim je bila najbolj všeč Theda Bara, ni več), toda jaz sem prepričan, in sem pripravljen stepsti se s komerkoli, ki bi trdil, da ni bila najlepša…

»Gina«, se je gospa predstavila in mi ponudila roko. Prijel sem ponujeno roko in se sklonil, da jo poljubim, pa mi jo je z nasmehom odtegnila. Če me že ni mikalo papežu poljubiti roko, bi njej bil pripravljen poljubiti ne le roko, ampak tudi nogo, pa …, no da ne naštevam. Čeprav so njena najboljša leta že minila, je še vedno izgledala kot bankovec za milijon dolarjev.

»Mirko«, sem se še sam predstavil.

»Milko?«, je vzkliknila in vztrepetala, »Kot moj sin!« Ponovil sem ime in povedal, da vem, da je bilo njenemu možu ime Milko, in da se zato ne čudim, ker tako dobro govori slovensko.

»Sami ste?«, me je vprašala. Pojasnil sem, da je ostala druščina že zapustila Vatikan in da so sedaj že najbrž nekje na kosilu. – »Pa lahko vsaj vas povabim na kosilo?« Odgovoril sem ji, da sem počaščen in nato sva se poslovila od nuncija, ter se odpeljala z njenim šoferjem proti njeni vili. Po poti sem jo najprej vprašal, kako je sploh izvedela za nas, pa mi je pojasnila, da je gledala po televiziji neposredni prenos sprejema pred hotelom Mozart, nakar se je odločila, da nas povabi na kosilo. Ko je prispela v hotel, pa so ji povedali, da smo že odšli v Vatikan. Pozneje sem jo vprašal, zakaj več ne snema filmov, saj bi jo številni oboževalci še vedno radi gledali na filmskem platnu, pa mi je rekla, da je tisto obdobje zanjo mimo in da je našla smisel življenja sedaj v drugih stvareh. Ko smo se vozili skozi Rim, nisem dosti gledal skozi okna, saj sem le težko odvrnil oči od sobesednice, razen, ko me je opozorila na kakšno znamenitost. Če bi GinoLollobrigido hotel še enkrat obiskati, bi jo le težko našel, saj sem opazil edino v zadnjem križišču, da smo zavili na Via Apia Antika.

Njena vila na zunaj niti ne daje slutiti, kako bogato je opremljena odznotraj. Na stenah je vse polno umetniških slik znanih slikarjev, na komodah pa kipcev in suvenirjev iz raznih dežel, zlati s Kube in Indonezije.

Vprašala me je, kaj bom za aperitiv, pa sem ji prostodušno povedal, da bi najraje pivo. »Kot moj Milko«, je dejala in v šali dodala: »Vendar pa nimam Laškega, odkar je Milko odšel«.

Ne bom opisoval vseh jedi, ki nama jih je postregel buttler, saj jim ne vem imena, lahko povem samo, da je vsaka porcija bila majhna, zato pa jih je bilo dosti in se je kosilo ob klepetu kar zavleklo.

Gina mi je pripovedovala, kako jo je sprejel Fidel Kastro, in mi pokazala knjigo fotografij, ki jih je posnela ob obisku Kube. Po kosilu me je popeljala po stanovanju, kjer je bilo vse polno odličnih fotografij, ki jih je sama posnela. Povedal sem ji, da sem se tudi sam ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo, da sem sam razvijal tudi filme in slike. Ko pa mi je pokazala še svoj slikarski atelje, kjer je imela izobešenih nekaj svojih akvarelov in slik v olju, sem bil čisto raznežen. Povedal sem ji, da se tudi sam po malem ukvarjam s slikarstvom, in da sem želel v mladosti na likovno akademijo, pa je bila navdušena nad tem, kako sva si podobna. Povedala mi je, da je bila sama vpisana na likovno akademijo, a jo je filmska kariera od tega odvrnila. Na vprašanje, kako je prišla k filmu, je pojasnila, da so jo povabili k filmu potem, ko je nastopala v tekmovanju za Miss Italije.

»A seveda, Miss Italije so pa že morali povabiti k filmu«, sem vzkliknil.

»No, seveda, tudi Miss Italije so povabili k filmu, a to nisem bila jaz. Jaz sem bila šele tretja«

»Kako pa to?«, sem se začudil. »Najlepša na svetu je komaj tretja v Italiji?« Zahvalila se mi je za prijaznost, jaz pa sem priznal, da se tukaj najina podobnost neha, ker sam žal nikoli nisem nastopal na filmu. Igral sem le v kakšni amaterski gledališki predstavi.

»Igra je igra«, me je potolažila. »Igra v gledališču je najbrž še zahtevnejša.« Tako sva v klepetu prišla tudi do tega, da občasno kaj spesnim, pa me je prosila, če vem kakšno od svojih pesmi na pamet. Povedal sem ji, da vem samo eno na pamet, a ta najbrž ni primerna za to priložnost. Vztrajala je, da jo povem, pa sem ji izrecitiral svojo pesem o zlati uri. Gina se je kar zvijala od smeha.

Tako je potekel tisti popoldan, da se sam nisem zavedel, kdaj se je stemnilo, in moral sem se posloviti. Gina mi je ob slovesu podarila eno svojih slik za spomin in svojemu šoferju naročila, da me odpelje v hotel. Zahvalil sem se za darilo in jo prosil, če jo lahko za slovo poljubim na usta, češ da bi mi bilo to največje darilo.

Nikoli ne bom pozabil tistega poljuba.

72
~ nagajivka ~
31.03.2009 12:59

Waw! Mijau! :D

No, sicer sem svoje navdušenje nad tvojo nadvse pestro in zanimivo izkušnjo že sinoči izrazila (saj veš – v “videnju” … med najino telepatsko povezavo) – od komentarja #56 naprej …

… zato zdajle le še tole dodajam:

http://www.youtube.com/watch?v=uyg4rOGZS0o&feature=related

&

http://www.youtube.com/watch?v=paXePuNLGhc&feature=related

Mijau, ti si kerlc ta prau! Kaj, ko bi v naslednjo epizodo vpletel oz. opisal še občutke ob spominih na ta poljub??? ;))

73
mijau
31.03.2009 13:46

Nagajivka, hvala ti za te posnetke Gine, ki so samo potrdili, da nisem nič pretiraval, ko sem trdil, da je bila najlepša.

Seveda pa je lepota minljiva in ti si sedaj lepša.

74
mijau
31.03.2009 13:49

Nekaj sem pa pozabil: Ker sem vsako epizodo nekomu posvetil, sem tudi to, in sicer Vilinčku, čeprav ne vem , ali vse to sploh bere.

75
31.03.2009 17:03

Tole pridem zvečer še enkrat prebrati, ker mi ni čisto jasno, v kakšni povezavi je to z mano :) razen, če ima nagajivka kakšne prste vmes :D

A hvala Mijau :)

Lepo mi bodi in pomaham tudi nagajivki :)

Zvečer.

76
vlatka
31.03.2009 19:37

mijau,

in zdaj sledi nadaljevanje, kako si srečal tudi Claudio Cardinale? ;) :D

77
31.03.2009 20:32

heh, mijau, z gino lollobrigido pa imava spet eno stično točko :)

njen mož milko škofič je namreč bil mladostni prijatelj in jadralni soletalec mojega očeta in ko je enkrat oče bil v rimu, ga je milko povabil na dom.

tam so takrat ravno nekaj prekopavali na vrtu in odkrili stare rimske (ali etruščanske ) grobove. ker sem se kot takratni nižjegimnazijec na mariborski klasični zelo zanimal za zgodovino, mi je oče od tam prinesel eno izkopano rimsko (ali etruščansko) kost, ki sem jo nato v vato zavito ponosno prinesel pokazat v šolo.

rezultat ni bil najbolj vzpodbuden- namesto, da bi sošolci mene in mojo “najdbo” neizmerno občudovali, so me proglasili za buržoaznega snoba- to sem izvedel šele pred zelo kratkim, ko sem na teh blogih spet našel srednješolskega kolega franca, sedaj zelo spoštovanega univerzitetnega profesorja in znanstvenika.

matr me je tudi to užalostilo. no tolažim se s tem, da najbrž nisem edini tič, ki je padel bolj daleč od gnezda :mrgreen:

78
~ nagajivka ~
31.03.2009 21:36

Commonsense: :D

A veš, da VEDNO, kadar kam med svoja besedičenja umestim tvoj
avtorsko nezaščiteni »heh«, se spomnim nate! Res.

p.s.: kar pa seveda ne pomeni, da LE takrat.

Me veseli, da si še vedno med nami, dobrimi – “starimi” telebanovci!

http://www.youtube.com/watch?v=FWzPdoS5myc&feature=related

79
~ nagajivka ~
31.03.2009 21:41

Vilinček – #75: :D

Jaz nič kriva! Kot je Mijau zapisal: na tej strani vsako nadaljevanko posveti nekomu od nas (kar tudi ob koncu vsakega dela pripiše). In tokrat si bila ti »na vrsti.«

Ponosna bodi, da ti je posvetil ravno ta – extra romantičen del! :)) Meni je na primer posvetil onega, v katerem namiguje, da težko zaspi brez polupčka in uspavanke za lahko noč.

p.s.: morš mislt! In potem si še domišlja, da mu jih bomo pupe poklanjale, brez, da bi
dal kaj od sebe???

:mrgreen:

Heh!

80
~ nagajivka ~
31.03.2009 21:46

Mijau – #73:

Seveda nisi prav nič pretiraval. Da je Gina dejansko (bila) prvoklasna lepotica, priča tudi dejstvo, da so jo Američani, zatem, ko je v Hollywoodu posnela svoj prvi film z naslovom »Močnejši od hudiča«, tudi proglasili za NAJLEPŠO ŽENSKO NA SVETU – (leta 1955).

http://www.youtube.com/watch?v=W-k6WQlx7ks (insert iz omenjenega filma)

http://www.youtube.com/watch?v=MVLvPooCDts&feature=related (“Nel Mio Orto”)

/»Seveda pa je lepota minljiva in ti si sedaj lepša.«/

Hehe Mijau, všeč mi je tvoj smisel za črn humor. :mrgreen:

(Za tiste, ki ne vedo: Gina je letnik 1929 …)

p.s.: imam pa eno fotko (svojo), na katero me je danes spomnila ena od Gininih fotografij, ki se pojavi v obeh priloženih youtube pod #72.
V zelo podobni pozi sva … Žal je pa to tudi edina podobnost … :((

81
mijau
31.03.2009 21:57

Viš, Nagajivka, meni pa je rekla, da je rojena 1927. leta, in da 4. julija Američani praznujejo njen rojstni dan. Torej se je zmotila v svojo škodo, kar ni tipično za ženske.

Vlatka, nisi uganila. Claudije tokrat nisem srečal, sva pa med vojno bila skupaj v vrtcu, ker je moj letnik.

82
31.03.2009 22:02

in morala moje basni je:

lollobrigidina kost
ni prinesla mi kaj dost
tako postal sem pač
buržoazni nastopač.

jivka, hvala za link- moj fotr pa si je prinesel njeno gramofonsko ploščo (45 obratov) s posvetilom na ovitku- mislim, da je zapela arrivederci roma, ali nekaj podobnega)- in je med svojimi prijatelji gotovo bil uspešnejši kot jaz s tisto kostjo.

83
~ nagajivka ~
31.03.2009 22:15

Commonsense – #82:

Fotr tvoj je bil v špici,
uspel dobit je avtogram,
pri tej Gini – lepotici.
Viš, kaj lahko vse dela kost -
v družbi takih finih dam???

;)

Mario Lanza & Luisa Di Meo – “Arrivederci Roma”:

http://video.google.com/videoplay?docid=-7287146419391378553#

84
vlatka
31.03.2009 22:25

mijau,

saj nisem “uganjala”, le zdelo se mi je logično nadaljevanje… :D

85
~ nagajivka ~
31.03.2009 22:35

Mijau, nocoj si si pa več kot prislužil tole “uspavanko”:

http://www.youtube.com/watch?v=9WZTemsxDaQ&feature=related

Zakaj se mi dozdeva, da Mijau nocoj sploh zaspat ne bo mogel??? ;)

86
hm
31.03.2009 22:56

Jaz se pa sploh ne čudim, da so bile punce tudi takrat lepe, ko pa se je rojevala tako lepa glasba.

Kaj pa danes? Hvala bogu, punce so še vedno lepe, od dobr glasbe pa ni več tako veliko ostalo.

Gina je v tistih časih zagotovo vsaj slišala, če že ne poslušala Buddy-a ;)

http://www.youtube.com/watch?v=ocW4skdBE24&feature=related

87
~ nagajivka ~
31.03.2009 22:03

#81:

Ja, Mijau, prava borka je bila tale Gina – rojena (tudi) na dan borca – 4. julija. ;))

Nu, ta podatek sem zasledila na eni IT. strani Wikipedie, kar pa še nujno ne pomeni točnosti … Bolj bi verjela v natančnost tega, ki ti ga je Gina posredovala “iz prve roke.”
(iz oči v oči … iz njenih ust v tvoja ušesa … itn. ;))

p.s.: heh … kadarkoli napišem “Nu”, se pa spomnim na Štuliča! :)))

88
1.04.2009 00:00

Hej klapa!?! Pozdravljeni!!! :)

Kaj so to zgodbe iz Rima ali iz starega Rima? :mrgreen: ;) :lol:

Dobro si naložil v peč mijau, voda bo kmalu vrela. :twisted:

89
~ nagajivka ~
1.04.2009 03:13

1. Hejj član klape! Pozdravljen!!! :)

2. Ja, Bin, na vprašanje ti bo pa (upam) Mijau odgovoril, čeravno to ni v njegovi navadi.
Naprimer. Ko je Commonsense želel z njim podeliti svojo izkušnjo (pod #77),
je nagovorjeni to popolnoma zignoriral. Sicer pa … saj ga poznaš. Mijau je pač Mijau.
Svoje navade (tudi razvade, ja) le s težavo spreminja. Pravzaprav imam občutek, da jih niti ne želi spreminjati. No, saj … za tiste ta lepe navade nič ne rečem … Je pa ob tem zanimivo nekaj drugega. Namreč, njemu se pa hkrati seveda neznansko dopade, če na svoje zgodbice dobi kak odziv. In to, po možnosti, čimveč komentarjev. Kar je popolnoma razumljivo in logično. Že zavoljo truda, ki ga je vložil in navdiha za naprej. Saj smo vsi tako nekako naravnani, ane. (Ane, Mijau?) Poglej samo koliko ene vzpodbude ON potrebuje, da potem vendarle iztisne iz sebe nek izdelek in ga podari blogo_skupnosti.
In, če ga ne bi predsinoči uščipnila … tja nekam, bi mi vsi skupaj lepo ostali brez te dragocene Mijauove zgodbe! Morš mislt!? Haloo???

Ah, ja … Kakorkoli že, tole svojo frustro sem morala (po risarjenju do zdajle) vreči vun
iz sebe, da bom lahko sladko zaspala. Vsaj pol tako sladko kot Mijau. ;))

No, kje sem že ostala? Aja. Pri ta tretjem Binovem stavku:

3. Mijau! Nikar se ne pusti zavesti tem provokacijam! To je tipično po binovsko.
Kakšna peč??? Kakšna vrela voda??? In to podtika TEBI??? Lepo te prosim. Mijau, verjemi mi, da je prav Bin ta, ki je daleč največji kurjač v zgodovini blogosfere. Doslej.
Ampak se urimo … se urimo. Vsi. Celo jaz. And … “I learned from the best!!!” ;))
Skratka, Binovim izjavam DANES še posebej ne gre nasedati, ker … Ah, nič ne bom rekla. Le “uč vrži” na ČAS, ko je svoj komentar oddal, pa ti bo vse jasno. Poglej si ga kurjača kako se je natempiral. Do nule natančno!!!

;)

http://www.youtube.com/watch?v=UiijtA_zx4I

Izbor glasbe je zgolj naključen. Jah, danes je pač tak dan. Malo se šalim. Res se hecam!!!
Ja, vem, da hecanja z moje strani niste vajeni, pa vendar upam, da mi boste to izjemo stolerirali. ;))

No, prav, pa naj bo še tale zapovrh:

http://www.youtube.com/watch?v=YtKrXbGEAd4&feature=related

90
~ nagajivka ~
1.04.2009 03:14

hm – #87: Buddy – dober izbor! :)

Ja, se strinjam … ni je čez dobro staro glasbo … Ma dobrih starih časov pa ne bomo ‘objokovali’, ker si jih lahko vedno, vsaj malo, nazaj prikličemo. Tudi s poslušanjem starejše glasbe – v sedanjosti. In, ker se z glasbo stapljajo naši občutki, je to to! Ne?

Matr, sej ne morm vrjet kok sm jst lohk ‘pametna’ tkole sred noči. ;)

http://www.youtube.com/watch?v=zeWVzT4s2Kw&feature=related

jivka: “Dej naga, ne klobasáj! Tih bod že enkrat, pa pejd spat!! Dej poštenim ldem mer!”

naga: “Jaaa, nooo, seeej greeem! :mrgreen: Lahko nočko VSEM.”

91
mijau
1.04.2009 07:44

Vlatka, ti ne bi smela (trebala) ugibati. Ti bi to morala videti s tvojim tretjim očesom.

Hm, glede glasbe imaš absolutno prav. A si zasledil, da je v neki raziskavi ugotovljeno, da imajo poslušalci rap-a in hip-hopa najnižji IQ? Samo ni jasno, ali so že imeli nizkega, ali pa se jim znižuje zaradi poslušanja take “glasbe”.

Nagajivka, ti me poznaš v dušo. Res se mi zdi škoda pritrjevati, če se s kom strinjam. Če se pa ne, pa to povem. Ampak jaz tudi povem samo enkrat.

Tudi imaš prav, ko trdiš, da me zanima odziv bralcev mojih čvekarij. Navsezadnje so njim tudi namenjene.

Tudi imam raje kritiko (ki nanjo lahko odgovorim), kot pa da nekdo samo zamahne z roko.

Ali moram ponavljati zahvalo za poslano glasbo?

Commonsense pa bo še danes dobil svoje!

92
1.04.2009 08:48

hvala ti mijau, še enkrat… Za ta delček. :)

93
mijau
1.04.2009 08:55

POTOVANJE V RIM

NOČNI OBISK (konec)

Ko sem prispel nazaj v hotel, se je naša druščina ravno spravljala k večerji. Sledila so vprašanja od vsepovsod: ‘Kje si pa bil tako dolgo?, Kaj si se izgubil?’, in podobna. Odgovoril sem, da nima smisla, da jim govorim, ker mi tako in tako ne bodo verjeli. Na njihovo vztrajanje sem le kratko odgovoril:

»Pri Gini.«

»Pri kakšni Gini?«, so hoteli vedeti.

»Pri Lollobrigidi«, sem bil kratek.

Tako so se zakrohotali, da sem užaljen šel po krožnik, si nabasal nekaj hrane in se usedel za prazno mizo. Pa nisem bil lačen. Malo sem pobrskal po krožniku, spil eno coca colo, in se odpravil spat.

Stuširal sem se in se zleknil na posteljo, a spanca ni bilo. Znova sem podoživljal vse, kar se mi je ta dan dogodilo. Ne vem, koliko časa je trajalo, ko sem zaslišal tiho trkanja na vrata. Sprva se nisem zavedal, da ta šum prihaja od vrat v mojo sobo, potem pa sem se le odpravil odpret. Pred vrati je malo v zadregi stala mlada rdečelasa kolegica iz zgornjega doma našega avtobusa. Hitro sem jo potegnil za roko v sobo, da ne bi kdo prišel mimo in sprožil škandal, ko bi naju oba zagledal v pižamah. Bila je ena od obeh, za katere sem že dejal, da ne bi imel nič proti, če bi od njiju dobil poljubček za lahko noč. ‘Torej telepatija res deluje?’, sem pomislil.

Ona je malo v zadregi zamencala, potem pa rekla:

»Oprosti, ampak jaz ti v resnici verjamem, da si po naključju srečal Gino Lollobrigido. Tako me firbec matra, da mi poveš kaj več o tem srečanju«.

»Daj, prvo se spraviva pod odejo, da se ne prehladiva«, sem predlagal, saj je klimatska naprava zrak ohladila na 18 stopinj. Potem sem ji na kratko opisal popoldansko dogajanje in ji nazorno pokazal, kako sem Gino poljubil. Morda sem s tistim poljubom tudi malo pretiraval, saj se kar nisva mogla ločiti. Ovila mi je roke okrog vratu in me stisnila k sebi. Oba sva imela pižame s kratkimi hlačkami, zato je občutek njenih golih nog, ko se dotikajo mojih, povzročil, da mi je postalo tako vroče, da sem moral sleči pižamo. Od nerodnosti so se mi tresle roke, tako da sem po pomoti najprej dol povlekel njene hlačke.

Nadaljnje dogajanje ne morem opisati, ker se je vse dogajalo kot v transu. Kdo je bil koliko spodaj, koliko pa zgoraj, tudi sploh ni važno, mi je pa prišlo v zavest, da ni bila samo radovednost tista, ki je punco privedla do moje sobe, saj se je kot po naključju v žepu njene pižame znašel kondom, ki ga j znala spretno natakniti.

Seveda sva se morala stuširati še enkrat in šele potem sem dobil poljub za lahko noč. Jaz sem se zvalil na posteljo, ona pa je odbrzela proti vratom, jih previdno odprla, pokukala na hodnik, in že je ni bilo več. Skoraj bi verjel, da sem samo sanjal.

Ne vem, kako dolgo sem spal, ko me je zbudil nek šum. Prvi trenutek sem pomislil, da sem zadremal v službi, potem sem se pa spomnil, kje sem, in spoznal, da se nekdo plazi skozi sobo. ‘Ropar’, sem pomisli in se spomnil, da prej nisem zaklenil vrat za svojo obiskovalko. ‘Kaj naj napravim?’, sem se spraševal, potem pa pomislil, da je vendar bolje, da jaz presenetim roparja, kot on mene. Z roko sem zatipal nočno lučko in jo prižgal, pripravljen, da skočim iz postelje.

Ni bil ropar. Bila je ena od sodelavk iz službe, ki je hitro skočila proti meni in šepnila: »Ugasni!« Ubogal sem in se spraševal, zakaj noče, da jo vidim, saj sploh ni bila slaba na pogled. Pravzaprav mi je bila zelo všeč in sem upal, da se bova na tem potovanju pobliže spoznala. Prva je spregovorila:

»Prišla sem te nekaj prosit«. Zastala je. Pomislil sem, da ji je zmanjkalo denarja, pa me je prišla prosit za posojilo. »Obljubi mi, da ne boš nikomur povedal!«, je nadaljevala. Zatrdil sem ji, da se ni treba bati, da bom kaj zinil..

»Zakolni se, da ne boš do konca življenja o tem nikomur nič povedal!«, je vztrajala. ‘Na koga se naj zakolnem’, sem se sam pri sebi spraševal. V boga ne verjamem, mama mi je že umrla, pa sem rekel:

»Tebe mi, da ne bom nikoli o tem, kar bom nocoj zvedel od tebe, nikomur povedal!« Potem sem opazil, da ona še vedno stoji zraven postelje, jaz pa ležim pod odejo. »Sedi tu zraven , jaz pa se bom tačas oblekel«, sem predlagal.

»Nič se ne oblači!« Prijela me je za roko: »Dobro me poslušaj in me nič ne sprašuj o razlogih za mojo odločitev. Ti lahko samo rečeš, ali se strinjaš, ali ne.« Uh, sedaj sem bil pa res radoveden in čisto buden. Poskušal sem uganiti, kaj bo sledilo, a na njen predlog res nisem bil pripravljen:

»Hočem, da mi napraviš otroka!«

»Seveda«, sem bil takoj pripravljen, in jo prijel za roko.

»Počakaj, nisem ti še vsega povedala. Hočem, da je otrok samo moj, in da nikoli nihče ne bo izvedel, kdo mu je oče, in da se mu že sedaj odrečeš.

»Obljubim«

»Pa še nekaj mi obljubi. Pusti luč ugasnjeno in je ne prižigaj, dokler ne bom odšla.«

Nisem vedel, ali noče da jo jaz gledam, ali pa noče videti mene, a obljuba dela dolg. Ona se je slekla v temi in zlezla k meni pod odejo. Jaz sem se medtem tudi znebil pižame. Malo me je skrbelo, kako se bom odzval, saj pod takimi strogimi pogoji še nisem seksal. A predigra, ki jo je ona uprizorila, me je odtajala, in ko se je ulegla na hrbet, so mi pod roke prišle njene prsi kot dva strnjena pudinga z jagodami na vrhu, in ko sva se zazibala v enakomernem ritmu v misionarskem položaju, kot to Vatikan predpisuje, se je zibanje iznenada ustavilo in zaslišal se je glas vodičke Lane:

»Ura je sedem in prispeli smo v Rim.«

Mislim, da nima smisla opisovati ogledov Rima, Vezuva in Firenc, saj celotno potovanje ni bilo niti četrt tako zanimivo, kot so bile moje sanje.

(Zadnja epizoda je posvečena Commonsensu, snobu z etruščansko kostjo, stanovskemu kolegu, ki tako kot jaz uživa v pokoju, da naju od tega lahko samo smrt loči)

94
1.04.2009 10:58

Mijau, oprosti, a lahko preciziraš, v katerem nadaljevanju se začnejo sanje?
:)

95
1.04.2009 11:00

Oziroma, v katerem nadaljevanju so se začele?

96
mijau
1.04.2009 11:09

Olna, na koncu drugega sem na avtobusu trdno zaspal.

Vidiš, jaz marsikaj delam drugače, kot ostali svet: ostale dni lažem, na 1. aprila pa govorim resnico.

97
1.04.2009 11:43

aaa, mijau ,lepo od tebe, da si mi takšno sočno zgodbico posvetil.

naj ti povem še eno skrivnost- snob ali ne, ampak koliko punc sem napecal, ko sem jih povabil, da jim bom svojo kost pokazal….. :mrgreen:

98
~ nagajivka ~
1.04.2009 17:17

KOLIKO, COMMONSENSE???

pssst … tell us more about it …

99
~ nagajivka ~
1.04.2009 17:19

:lol:

Oh, I love you so much.
ALL OF YOU!!!

http://www.youtube.com/watch?v=eXFoOYxMnvg&feature=related

100
~ nagajivka ~
1.04.2009 17:23

BIN!

Kaj, ko bi ti, ki si talentiran tudi za pisanje pesmi, takih s krivdovzbujajočimi prizvoki, napisal kakšno posebej še za Mijaua?

POGLEJ VENDAR KAJ NAM JE DANES STORIL!!! S SVOJIM “PRIZNANJEM” (#96) NAM JE V HIPU SESUL SANJE V PRAH!!! ;)

Kako si drzne kaj takega!? Pa to je nezaslišano!!!

101
~ nagajivka ~
1.04.2009 17:30

Mijau – #93:

Kako to misliš “zadnja epizoda” … Kaj hočeš reči z “nočni obisk – konec” ??? Ha?

Se spomniš, ko sta me z Ivanko po blogarskem srečanju na Ptuju povabila domov in si mi pokazal tisto Lollobrigidino sliko s posvetilom, ki ti jo je Gina poklonila in še fotografijo na kateri vaju je butler ujel v trenutku, ko nazdravljata na fotelju?

A zdaj boš pa vse to kar tako zatajil, al’ kako???

Svašta!

102
mijau
1.04.2009 18:36

Nagajivka, tisto sliko sem sam narisal in napisal posvetilo, računajoč, da ne poznaš Gininega podpisa, fotografija pa je fotomontaža.

Na to lovim ženske kot Commonsense na kost.

Vidim pa, da bi ti znala še bolj vznemirljive spomine napisati. Upam, da boš kdaj našla za to čas.

103
mijau
1.04.2009 18:55

Nagajivka, sedaj sem poslušal in gledal še Deana Martina, ki sem mu vedno zavidal glas in stas. Ej, da sem jaz kot on … ne bi mi bilo treba izmišljati si vse to.

104
1.04.2009 19:14

jivka,@98 :
koliko? približno polovico, ostale so res mislile, da jim bom etruščansko kost kazal, hehe.

105
vlatka
1.04.2009 20:38

mijau,

si za=bal, si moral še Clavdijo spraviti pod kovter :D :D , potem bi se šele zbudil :D :D

106
~ nagajivka ~
2.04.2009 00:31

Mijau – #102: /”Vidim pa, da bi ti znala še bolj vznemirljive spomine napisati.”/
»Ne vpelji me v skušnjavo!« :evil: ;)

Namreč, vse kar sem v minulem letu svojih spominov iz mladih dni izlivala na blogovje,
sem jih spisala po resničnih dogodkih. (1. aprili izzvzeti!) Ampak! Tiste ta najbolj
zanimive spomine bom pa, (če bom le preživela do takrat), dala iz sebe, ko se upokojim.
Zdaj nimam cajta. :)) Se mi preveč dogaja. Vse ob svojem času …
Da pa vendarle malo namignem – npr. en takih mojih zanimivejših spominov je nedvomno bilo doživetje v družbi Timothy-a Hutton-a in Williama Hurta, med snemanjem filma,
še v takratni Yugi.

#103: Mijau, kaj bi ti zdaj nucala koža Deana Martina???
On je že 15 let mrtev, ti pa si živ. Pa še kako živ! In živahen … :)))

Sicer pa … ko si začel s pisanjem teh zgodb, ki naj bi se nekoč morda celo znašle v romanu, si želel s tem poizkusom le malo preventivno »potipati teren«, mar ne? In čeprav je tale blogo_avditorij, glede na odzive bolj maloštevilen, si pa, predvidevam, vendarle dobil nek okviren vtis, npr. kaj je tisti »žmoht«, ki bralce bolj priteguje k branju. Ha? :))

Moje skromno mnenje:
Dobro pišeš, si zelo senzibilen, domišljija ti služi odlično, v svoje zgodbe znaš z veliko natančnostjo vnašati drobne, pa vendar izjemno pomembne detajle iz zunanjega sveta, hkrati pa zelo lepo vpletaš tudi dele svojega notranjega – čutnega sveta. Za moj okus si dokaj prepričljiv pisec in občutno napreduješ v tem. Nekajkrat ti je prav fino uspelo dvigniti napetost dogajanja. Uživam, kadar nas (bralce) ob koncu posameznih delov puščaš v rahlem pričakovanju. Bravo Mijau!

Ti nas še kar kdaj pocrkljaj s kakšnim nizom zgodb, jaz te bom z veseljem brala.

Pa še to. Vsi vemo, da premoreš veliko sproščenega humorja. Je pa v tebi tudi veliko obvladanih strasti. Fajn, da imaš talent, pa da lahko preko pisane besede, skozi svoje zgodbe, pesmi … spozna(va)š, doživiš in tudi delno izživiš – vse te delčke sebe.
Neguj dar, ki ti je dan.

Povzetek kritike: We want more! We want more! :)))

Nocoj zate “uspavanka” – ena izmed tvojih najljubših:

http://www.youtube.com/watch?v=V8XmLuTmKIM&feature=related

p.s.:
sam le glej, da se ne boš ob vseh teh uspavankah zdej že spet preveč uspaval … :mrgreen:

107
vlatka
2.04.2009 01:28

mijau,

se podpišem pod komentar od nagajivke.

če ona reče in če jaz rečem, veš, da si ziher na pravi poti.

Pa to ni prvi april, ker je že drugi. V resnici znaš.

In piši.

Super ti gre. :) :)

108
~ nagajivka ~
2.04.2009 00:35

Commonsense – #104: hehe …

Pri meni sta bili pa poanta in razmerje malce drugačni: tri četrt pa še mal’ čez (osvajačev)
NI verjelo, da jim bom RES LE kavo (barcafe) skuhala! :)))

Evo, tale je pa zate, CS.
In za Vlatko. In za Hm. In Vilinčka. In za Olno. In Bina. Saj res, kje je pa Bin danes?
Madoooona, pa ga ja nisem že spet s čim užalila??? :shock:

F. Astaire & Ginger – “Swing Time”:

http://www.youtube.com/watch?v=mxPgplMujzQ&feature=related

Lahko noč VSEM. Zaplesaje v sanje. ;)

109
2.04.2009 11:55

Vsem vam dragi Moji… :)

Nagajivki se sicer oproščam, ker sem si sposodila njeno glasbeno željo oz. nam jo je tako ali tako poklinila… Zato verjamem, da ne bo zamere. :)

Posebno pa bi se zahvalila MIJAU še enkrat za prekrasno pisanje, ki mi jo je poklonil …

zato sem ga tokrat izbrala za svojega plesalca … v vlogi Freda Astaire. :D
Naj ti bo v čast! Jaz sem pa seveda Ginger broj 2 :)
Prva je še vedno naša Nagajiva. :D

Hvala vam!

——————————-

Swing Time – Rogers and Astaire

Kot Ginger vam zaplešem v dan
in zavrtim na EHO stran.

Sicer hitim…
Me daje »time«
A si želim,
ker swing je »fajn«

Njemu ob bok,
me vleče tok.
Korak, v korak…
Že padam v znak…

Sem mar na tleh?
Ne resno vzet.
Imam pač »peh«.
Me reši Fred. ;)

Zvrti me v krog,
položi v lok…
Vse tja do tal,
me nosi val

in topel piš.
Me zdaj je manj?
Ubogi križ?
Ni mar mi zanj,

ko srčna glasba zaigra:
Kdo zna, pač zna ;)

In ni mi žal,
ker to je MIJAU :D

Lušno mi bodite :)

110
mijau
2.04.2009 14:58

Vilinčica, jaz že bolj slabo vidim, pa sem se že spraševal, kdaj ste me to posneli, sedaj pa si razodela, da je to bil Fred Astaire, torej drugi Fred, oz. drugi Mirko.

Če pa pride do tega, si rezerviram drugi ples s teboj (za prvega sem že prosil Nagajivko).

Za vsak primer si obuj čevlje s kovinsko zaščitno kapico.

111
2.04.2009 16:50

:D Tole pa zveni že skoraj kot grožnja?

A izziv je izziv in treba ga je sprejeti.

A lahko z gojzerji? ;)

112
2.04.2009 21:13

Bin = izgubljeni sin. :twisted:
Na tvoj #107 nagajivka. ;)

Nocoj bom … za pijačo dal!
Srečni oče najdenega sina.
Izgubil se je, našel pot vrnitve,
to pa je vredno nekaj sodov vina
in vola, ki mu v čast ga bom zaklal.

Bil je priden in dostojen sin!
Dolžnosti svoje vestno je vršil,
v srcu nosil silno je ljubezen,
veseljak, še druge je bodril,
družini v čast iz zdravih korenin.

Premamil ga je svet drugačne baže.
Hudobec mu je kazal pot pogube,
šel je za slavo, hvalo in aplavzom,
verjel je v puhle fraze in obljube,
ni prepoznal kdo hvali in kdo laže.

Izkusil je sladkosti lahkih zmag.
Spoznal je svet laži in nepoštenja.
Vse bolj ga je praznina v duši trla!
Zaželel si je znova … hrepenenja,
stopiti mirno čez domači prag.

Vem, težka je pot nazaj, med brate!
Med tiste, ki si jih nekoč prevaral.
Težko storiti prvi je korak!
Tja pred očeta, ki se je postaral,
prehitro, ker ga je skrbelo zate.

Zmogel je, moj izgubljeni sin!
Vrnil se je v svojo očetnjavo.
Zato nocoj naj godci zanj igrajo,
naj mati s cvetjem mu ovenča glavo,
naj pevec zloži pesem mu v spomin!

“Žalujočim ostalim” pa vse lepo v nocojšnji večer. :)

113
~ nagajivka ~
2.04.2009 23:11

Bin?

Tvoja pesem res spominja
na lepo priliko o sinu,
izgubljenem,
ki se vrne
tja k Očetu v objem.
Misleč, da »Fotr«
ga ne mara -
zarad »grehov«,
k’ jih je storu …
mu vrnitev ta
predstavlja hud problem.
A »Fotr« stvar drugač’ obrne:
SREČEN je, da vidi sina,
(tu izkaže se vrlina
brezpogojnosti Ljubezni).
Pa se sin koj spreobrne,
ker sprejet je – tak kot je -
z vso navlako in pregreho.
Nudi »Ata« mu uteho.
Mlajši brat se temu čudi,
pristop Očeta mu je kriv …
Oče odgovor mu ponudi:
»Sin prej ‘mrtev’ -
zdaj je živ!«

:D

———————————–

Ne razumem pa tvojega pripisa »žalujočim ostalim« ???
To je vendar vesela novica! No, z mojega zornega kota dojemanja, definitivno.
To je kot nekakšno »ponovno rojstvo«. Čestitam, Bin! :)))
In čeprav si žalujoče vtaknil med navednice, mi zveni nekam … aaam – sarkastično???
Why?!

Kakorkoli že … the 24th of Murch = lucky day for me?? A, da ja??? :shock:

http://www.youtube.com/watch?v=Yu6–WBPBHo&feature=related

Okej, pa naj bo … če še pesem tako pravi, bo pa menda že držalo!! :)))

p.s.: ahkm! … stvar osebne percepcije … na, pa smo spet tam … ;)

114
~ nagajivka ~
2.04.2009 23:21

Mijau – #110:

Ves dan v štiklih sem okol’ štraflála,
z ekipo vzeli smo si prosti dan,
udeležili se ceremonijala,
kot se spodobi, ko del posla je končan.

Domov prišla in se sezula,
snela gvant, pižamo oblekla,
copate mehke gor obula …
podplata sta že fajn me pekla.

Ampak! :razz:

Berem zdaj … ojoj, saj res!
Se spedenam koj nazaj!
Me Mijau povabil je na ples???
Odplešem z glasbo tja v raj!

Plesála bova »cheek to cheek«,
začne se ritem bolj počasen,
ma veste, Mijau je pravi frik,
v vsakem tempu zna bit krasen.

Sva plesála tam sred’ Ptuja,
nisem mogla sploh verjet …
se vrtel je … aleluja!!!
Ne morš ob njem pr’ mir sedet!

Že si kličem te “spomine”,
se spet prebuja tisti »sense«
in budijo se skomine …
‘Fred Astaire’ – “come on, let’s dance”!

;)

http://www.youtube.com/watch?v=HYHZh-xnqhE&feature=related

&

In še eno … po cigansko,
zaplešímo bosih nog,
kozarce v steno – po ‘pijansko’,
strast zvrti naj nas v nov krog!

http://www.youtube.com/watch?v=oNgSeJzLJFc

;)

115
~ nagajivka ~
2.04.2009 23:28

Vilinček – #109 & #111:

… Zadihana zdaj prepustim …
… še Vilinčici plesalca …
… tega ritma ne vzdržim …
… utrujena so mi stopalca …

Nikar v gojzerjih ne pleši!
Bil bi to ob Mijavu greh!
Nit’ salonar te ne reši,
več boš v luftu kot na tleh!

;)

Sam poglej ga kako zna plesat!!! Kar pripravi se … tole je šele uvertura … ;))

Legendarna: I’m Singing In The Rain” & Gene Kelly

http://www.youtube.com/watch?v=rmCpOKtN8ME

———————————-

Vilinček – #109 – zelo lušna pesmica!!! :D

Ajoj! Še enkrat prebrala tvoj #109! Hejj! Nobena glasbena želja NI “moja”!
VSA glasba tega sveta = NAŠA glasba! :))

Lahko nočko VSEM. Nocoj sem pa res le še za v dreamland …

116
3.04.2009 02:32

“I’m Singing in the rain”, Gene Kelly

Pa ne znova v dežju draga moja Nagajivka :)
Solze in smeh … smeh in solze… smeh??? Naj bo smeh! :))

En lep mavrično pozdrav od Vilinčka

Prebrala vsa pisanja :)

Sončen jutrišnji dan želim :P

:D

117
mijau
3.04.2009 07:55

Nagajivka, res je, da rad plešem, (zadnjič sem gledal po televiziji eno zdravniško oddajo, kjer so obravnavali neko bolezen, imenovano “sindrom nemirnih nog”, pa sem ko pravi hipohonder takoj pomisli, da imam sam to bolezen, saj takoj dobim nemirne noge, ko slišim dobro plesno glasbo), vendar si s svojim pisanjem preveč zvišala pričakovanja mojih morebitnih soplesalk, ki to berejo. Če sem plesal tako, kot Fred Astaire, sem moral biti zelo pijan, ker se tega nisem zavedal.

Je pa dobro, da si svetovala Vilinčici, da še salonarje sezuje, saj se potem lahko sezujem še jaz, in pleševa bosa. Varno je varno.

Se pa spomnim dveh primerov, ko sta se moji soplesalki sezuli: prvič je to bilo v nekem nočnem lokalu v Moskvi, drugi primer pa sem že omenil na blogu, ko se je naši Mateji Kožuhovi strgal jermen na sandalu.

Nagajivka, dovoli da te še malo popravim glede kraja, kjer sva plesala. Plesala sva v Sodincih in ne na Ptuju. Navsezadnje bo kdo še posumil, da si vse izmišljava.

118
~ nagajivka ~
4.04.2009 01:57

Mijau, imaš prav. Nisva plesala na Ptuju, pač pa v Sódincih pri Ptuju.
Ampak!
Zdaj mi pa prosim najdi eno ustrezno rimo na Sódince.

No? ;)

(original version):

Sva plesála tam sred’ Ptuja, (Sódincev?)
nisem mogla sploh verjet …
se vrtel je … aleluja!!!
Ne morš ob njem pr’ mir sedet!

Hm.

Kaj pa, če narediva kompromis?

Praviš: / »Če sem plesal tako, kot Fred Astaire, sem moral biti zelo pijan, ker se tega nisem zavedal.«/

(nova priredba): :cool:

V Sodincih oba pijana
… nisem mogla sploh verjet …
me vrtel je … oj, hozana!!!
Ne morš ob njem pr’ mir sedet!

A bi ti takole bilo bolj všeč (pa čeprav v resnici nisva bila pijana)?

A? :mrgreen:

———————————–

DOBER VEČER OZ. JUTRO! :D

Malo po polnoči pripotovala v domovino (yupiii!!!), sem pa ornk utrujena od nočne vožnje. Zato nocoj od mene le en kratek pozdrav in doooolg objeeeem VSEM, ki še pridete kaj pošpegat na tole stran.

V naslednjih dneh se bom pretežno posvečala familiji, pa sorodnikom in prijateljem
in če bo vse po planu, jo v ponedejek s svojo družino mahnem na skupen oddih :)))
vendar brez pc-ja … :((
Dotlej se pa oglasim še kaj tudi na blogu, vsaj na kratko, če drugače ne bo šlo.

Lahko noč s tole ‘uspavanko’ (po tvojem okusu, Mijau):

http://www.metacafe.com/watch/1148923//

&

Eno bom pa še sebi zavrtela (tale mi pa nocoj prav sede na dušo!): :D

http://www.youtube.com/watch?v=cGkEIy_gKi4

119
mijau
4.04.2009 07:16

Nagajivka, kaj pa tale verzija:

Sva sredi Sodincev plesala,
da skoraj ni b’lo za verjet’.
Muzika je tako igrala,
da ob njej ne moreš kar sedet’.

Hvala za glasbo in prijetno bivanje v domovini!

120
4.04.2009 21:45

@nagajivka #113
Tisti “žalujoči ostali” je fora iz nekega obdobja mojega RL in sem jo kar tako, brez kakršnih koli “posebnih namenov” uporabil. Označevala naj bi tiste, ki niso neposredno vpleteni v dogajanje.

Vesele dneve v domovini ti želim. :) Daj družini tisto, česar jim je manjkalo ta čas. ;) Vsakemu po svojih zaslugah. :twisted:

PS Kako kaže za “dan zmage”?

121
~ nagajivka ~
4.04.2009 23:41

Mijau – #119: hvala ti za prijazno dobrodošlico.

Tvoja nova verzija, Mijau,
je takisto sprejemljiva,
ob vsaki pač zapleševa še’n mav,
… ob tem ne zgledava sumljiva … ;)))

Nocoj spet vabim te na ples,
predlagam, da prižgeva kres,
po vzoru Ginger in pa Freda –
naj dim vali se vun z očes …

:razz:

“Smoke Gets In Your Eyes” …

http://www.youtube.com/watch?v=OMOBdQykKQY&feature=related

p.s.: Mijau, bosa je plesala s teboj v enem izmed nočnih lokalov v Moskvi? (#117)
Hejj, to bi pa res rada ’slišala’ … :)))

Lahko nočko VSEM.

122
~ nagajivka ~
4.04.2009 23:31

Bin – #120:

Aha. No, hvala za pojasnilo. Pa teli tvoji “žalujoči ostali” iz nekega obdobja tvojega RL berejo ta blog??? No, če ga, jim tudi jaz želim vse lepo v današnji večer. ;)

Hvala za lepe želje, ja, tokrat sem pa res že komaj čakala na povratek. Najprej me je pozdravil vonj omamno dišečih hiacint z domačega vrta, ki so že v polnem razcvetu, potem Mummy (mačka), ki je bila na nočnem obhodu, nato pa še vsi moji najdražji.
Jih moram pa prav pohvalit, ker zelo lepo funkcionirajo tudi brez mene!!! :)))
No, kaj tudi ne bi, saj so vendar že vsi odrasli.

09. 05.? Ne vem. Je še predaleč. To bo pa jasno šele kak teden, dva prej, I guess.

Hvala ti za obisk, lep vikend tudi tebi in tvojim najdražjim.

Praviš: /”daj … vsakemu po svojih zaslugah”/

???

Dom je tam, kjer je ljubezen, Bin. Ljubezen pa ni daj-dam. Je samo ‘dam’.
‘Daj’ pride sam. S strani tistega, ki tudi daje! Pa ne glede na “zasluge”.

http://www.youtube.com/watch?v=nV7sST6wDAw

123
mijau
5.04.2009 14:08

Ker ste že vajeni, da občasno kaj tu objavim, prilagam kratko črtico z naslovom Nalivno pero, čeprav nima zveze z Večnim mestom. Rad bi, da jo Vlatka na glas prebere Galu.

NALIVNO PERO

Prvič sem jo zagledal, ko sem šel po glavni ulici mesta, v katerem sem obiskoval srednjo šolo.

Obiskoval – kako se to prijazno sliši! Kot bi obiskoval svojo babico, stanujočo pet hiš naprej v naši vasi. Moja pot v šolo šest dni na teden ni bila nič kaj podobna prijaznim obiskom. Najprej je bilo treba iti eno uro peš do železniške postaje, potem pa se uro in tričetrt peljati z vlakom, da bi do osmih še pravočasno prispel v šolo. Še dobro, da od vlaka do šole ni bilo več kot pet minut hoje. Ker tudi vlaka nazaj nisem imel takoj po koncu pouka, je moja odsotnost od doma znašala kar enajst ur.

Naloge sem napisal kar v razredu takoj po pouku. Včasih sem potem imel še nekaj časa za pohajkovanje po glavni ulici mesta. Ob tej ulici je bila tudi mestna knjižnica, kamor sem si hodil izposojat knjige, ki sem jih bral na vlaku, da bi si skrajšal sicer dolgočasno vožnjo na vlaku. Blizu knjižnice je bila tudi knjigarna in papirnica, kjer sem jo prvič videl v izložbi. Bila je drobna, temno rdeča stvarca in takoj mi je bila všeč. Bila je v odprti škatlici, na kateri je pisalo Pelikan. Zraven je bila cena: 695 dinarjev.

Vem, da vam ta cena nič ne pove, saj so se od takrat spreminjale ne samo cene, ampak večkrat celo valute, zato bo bolje, če povem, da je to pomenilo 139 žemljic. Da vam bo jasno, zakaj sem to preračunal ravno v žemljice, bom moral z zgodbo napraviti še en ovinek.

Takrat v šolah še ni bilo šolskih kuhinj, zato mi je mama vsak dan za na pot zavila en velik sendvič iz domačega kruha, ki ga je sama pekla v pekaču. Sendvič sta predstavljala dva kosa kruha, dolga kot je širok pekač, vmes pa domača zaseka. Pravzaprav kar okusen sendvič, vendar se človek še torte naveliča, če jo je dan za dnem. Tudi mama se je zavedala, da je to enolična hrana, zato je po nekaj dneh zamenjala zaseko z domačo marmelado. Sedaj nisem mogel reči, da jem enolično hrano – sedaj sem dobil dvolično. Nisem se pritoževal, saj sem se zavedal, da mi ne more dajati denarja za kupovanje kakšne druge hrane, vendar pa je opazila, da sem domov prinašal čedalje večje ostanke domačega sendviča, dokler ni večkrat našla sendviča nedotaknjenega. Takrat sem se ji zasmilil in mi je od prihrankov, ki jih je nabrala s šivanjem in krpanjem oblek sosednjih otrok, občasno stisnila v roko kakšen kovanec za nakup žemljice. Nekaj tistih kovancev je res končalo v prodajalni kruha, a ko je izšla nova številka ugankarskega časopisa, je ta imela prednost. Ob reševanju križank človek presliši tudi kruljenje v želodcu.

Ko sem torej zagledal to nalivno pero, sem sklenil, da mora biti moje. Sedaj so šli vsi kovanci, namenjeni boljši malici, v trezor: to je v škatlo, ki sem jo imel spravljeno na skrivnem mestu. Obenem sem si omislil nekak blagajniški dnevnik, kjer sem saldu pripisoval nove vloge, da bi vedel, kdaj bom lahko uresničil svoje sanje.

Naj povem, da sem imel že dotlej nekaj denarja v hrambi, saj sem si ga privarčeval med počitnicami, ko sem nabiral gobe in jih sušil, lipovo cvetje, polže, ržene rožičke…, skratka vse, kar se je dalo prodati na zadrugi. Seveda tega denarja ni bilo mnogo, saj sem ga porabil včasih za kino ali za sladoled, ker nisem ime dotlej jasnega cilja.

Sedaj sem se začasno odrekel ne le žemljicam, kinu in sladoledu, ampak tudi ugankarskemu časopisu, saj sem se bal, da mi bo moje nalivno pero kdo speljal izpred nosa. Čim bolj se je saldo blagajne približeval ciljnemu znesku, bolj pogosto sem hodil mimo knjigarne gledat, če moje nalivno pero ni izginilo.
Končno je prišel dan D, ko sem vsebino moje blagajne spravil v papirnato vrečko in jo ponesel s seboj v šolo. Komaj sem čakal, da bo konec pouka, ko jo bom lahko stisnil v roko.
Stekel sem po glavni ulici proti knjigarni in pogledal v izložbo.

Mojega nalivnega peresa ni bilo več.

Tako bi napisal Ivan Cankar ali Prežihov Voranc, da bi poudaril dramatičnost trenutka. Toda meni ne gre za dramatično napetost. Jaz hočem ostati pri resničnosti in optimizmu.

Torej sem vstopil in pokazal prodajalki, kakšno nalivno pero hočem kupiti. Imeli so samo tisto iz izložbe. Ko sem vsipal vsebino vrečke na pult, je bilo med denarjem le malo bankovcev. Če bi bila prodajalka vsaj malo psihologa, ne bi šla štet tistega kupčka, ampak bi verjela, da je znesek do dinarja točen.

124
~ nagajivka ~
5.04.2009 15:29

Poučna zgodbica, Mijau. In ganljiva. Ja, ampak mene pa tvojemu optimizmu navkljub vseeno zanima … a ti je potem, ko si stresel bankovce na pult, prodajalka vendarle dala kakšen spodbuden namig – kje in kako do željenega nalivnika?

125
mijau
5.04.2009 16:40

Nagajivka, kaj hočeš povedati, da ni jasno, da sem ga dobil, čeprav sem ga plačal?

Torej bom dopisal: Seveda potem ni bilo nobene težave, da ne bi prišel do nalivnika, saj je izložba z notranje strani bila odprta.

126
5.04.2009 19:26

Če berejo, nagajivka? Hm, nekateri že. Vendar sem tisto “izustil” iz navade, ne zanje. :oops:
09. 05. Razumem.

Za tole:
/… Ljubezen pa ni daj-dam. …/
si si prislužila objem ob prvi priložnosti. :) Saj veš, da to ni vsem “usojeno”. ;)
Se še kaj oglasim zvečer!

127
5.04.2009 21:29

Obljubil sem! Večer je že dodobra zastavil, pa nikjer nikogar. ;) Bom kar solo zašpilal! :lol:

BRST

Brst na koncu veje.
Nov list,
nov vrh iz njega klije.
Prešerna moč, ki
vedno,
vedno znova,
v zeleno suknjo
pusti svet ovije.

Brst na rodnem lesu.
V njem skrit je cvet
in plod
in novo seme.
Ves smisel,
cilj
in pot,
čar naše biti,
upanja
in vneme.

Brst na starem deblu.
Iz njega gnala bo
vodena šiba.
Le redko,
silno redko
umni gospodar
jo vzame v bran,
in v rodno lego
upogiba.

Pomlad je, vse brsti!
Na mladem,
rodnem
in na trhlem lesu,
a kam,
le kam
moj brst se razvrsti …?
V tem
neizprosno čudovitem
plesu?

128
~ nagajivka ~
5.04.2009 22:11

Ta nikoli dokončan
in neizprosen,
čudoviti ples,
s korakom prvim
vedno se začenja.
Noben korak pa ni zaman,
ko žulj,
ki je neznosen
v gibih brez nobles,
premaga lastno bol,
ki jo spočenja.

*

———————————-

Bin, tvoja pesmica #127 -(hvala!), me je spomnila še na tale starejši sonet, ki sem ga tokrat malo razmetala:

*

V sončnih svetiščih
neskončnosti vir.
Črpam in srkam
iz njega brezčasje.
Na polju brezkrajno
zlato je klasje,
ga bega vetrovje,
v brezvetrju mir.

Svetlika ponoči
se klas
v srebrnini,
podnevi se z žarki
svetlobe poji,
stapljaje se s soncem
semena goji,
da zrna zorela
bi v mesečini.

To večno sočevje -
kot drobceni klas,
v izviru zori,
da zmoglo bi dati
vse to kar šepeče mu
notranji glas.

BIT bi želela
s cvetjem postlati,
nasmešek pričarati
na vsak obraz,
v temi in bedi
v izviru ostati.

*

129
~ nagajivka ~
5.04.2009 22:32

Mijau, – #123:

Priznam, zmedel si me. Kar pomeni kompliment za tvoje pisanje! :)))
Zmedla sem se ob koncu, ob tistem “vrinjenem, značilno cankarjanskim” dramatičnem stavku: “in peresa ni bilo več” – v kombinaciji z namigom o tvojem optimizmu in potem še z nekoliko nedefiniranim koncem … brez opisovanja tvojih občutkov ob tem??? Zanalašč? Nagajivec en! :))) Ja, dalo se je razumet dvoumno. Verjetno pa še najbolj zato, ker sem sama bila pod čustvenim vplivom – na obujen spomin, ki mi ga je tvoja zgodba priklicala.
Namreč, kot otrok sem si neskončno želela kotalk, ki mi jih starša (v tistem obdobju smo živeli zelo skromno) nista mogla privoščiti. In tako me je, 10-letnico, močna želja gnala
k počitniškemu delu, sredi vročega poletja – v še bolj vročo pralnico bolnišnično-operacijskih kompres. Krvavo delo. Dobesedno. Ko sem z veliko zamudo končno prejela plačilo … in odhitela v prodajalno … “mojih” kotalk ni bilo več. Razočaranju navkljub sem položila na pult bankovce (da izkažem svojo resen namen) in vprašala trgovca, če lahko preko telefona preveri, ali imajo ta tip kotalk morda na zalogi v kateri od njihovih prodajaln, na drugih lokacijah. Bil je prijazen, poklical je v glavno skladišče in tako sem že naslednjega dne prišla do svojih prvih kotalk. Ježeš, kakšno veselje!!! Precej dolgo sem jih vsak večer (po uporabi) očistila in zaparkirala direkt pod posteljo. Nikdar ne bom pozabila “božanskega” vonja tistih črnih gumijastih koleščkov … Njami! :)))

p.s.: tudi moje prvo poni kolo je močno “dišalo” … :D

———————————————————————

Pa še uspavanka:

http://www.youtube.com/watch?v=pwMRqZI175Y

p.s.: sam ne “zaspat” … ;))

Za nekaj dni (ne vem koliko – odvisno od vremena … ipd.) odhajamo s prijatelji na morje, z barkačo lesenjačo. Se oglasim, ko se vrnem, do takrat pa: lepo se imejte, čimveč ustvarjajte, v mislih ostajam z vami.

Christopher Cross & “Sailing”:

http://www.youtube.com/watch?v=QHdKuu9482A&feature=related

Pozdrav ♥ VSEM!*

130
5.04.2009 22:34

#128

A kdo? Kdo prvi je korak zastavil?
Kdo dal je smer in ritem plesa?
In kdo neznosne žulje bo ozdravil,
da v vsej noblesi zažari – hostesa? :twisted:

Ta ples, ta čudoviti spev narave,
čeprav krvav in včasih res boleč,
je temelj biti in iz nje postave,
premalo nam ne da – in ne preveč! :)

131
~ nagajivka ~
5.04.2009 22:15

Bin – #126: Objem? Waw, zdaj sem pa prav počaščena. Ta pa vem, ja, da je s tvoje strani namenjen samo “posvečenim”. Za razliko od nekaterih drugih tvojih “gest”,
ki v mojih očeh presegajo navaden prijateljski objem … je pa objem pri tebi “sveta reč” … hehe. Hm … zanimivo … Ja, tudi jaz te z veseljem prijateljsko objamem.

132
6.04.2009 08:03

Mirno morje vam želim, nagajivka. :)

133
7.04.2009 15:54

Ne vem kam naj oddam to pesem. Vem pa da ne sodi na tisto jezno stran :) Zato jo bom kar sem … da se odkupim nagajivki za pesem, ki mi je pripela in poklanjam jo vam vsem, da bi vas grelo čim več sonca … in seveda tudi sebi :D

Leona Lewis – I Will Be

http://www.youtube.com/watch?v=cJjORU0lLwA

Tako dolgo že nisem letela,
v svetove, ki duši so blizu …
kjer biseri drobni se v nizu
iz sončnih globin lesketajo.

Odpiram te školjke za naju,
da v njej bi ugledal kdaj sebe …
Kot svetil bi čudež iz tebe,
ko segaš v svoja brezčasja.

Tam najdeš vsa njena soglasja,
ki nekdaj, nekje so se skrila …
Preživo v očeh se bistrila,
iskala se v srečnih napevih.

V nežnih in toplih odsevih,
zbujen si v življenje in sanje.
Prabistva izvornega znanja …
že rojstvo ti dalo je doto.

Prav vsak je rojen za lepoto,
svetloba se skriva v pozabi.
Le malo od tega je v rabi …
So večna svetišča v daljavi.

A znova se čas kdaj ustavi,
začutiš čarobno bližino,
pogled se odpira v širino …
Čarobne so barve narave.

Vse tiste pomladne vonjave,
kjer čuti in čustva vzdrhtijo …
Kresnice, ki s tebe iskrijo,
kot skupaj bi s soncem žarela… .

Tako dolgo že nisem letela …

134
~ nagajivka ~
11.04.2009 22:36

Kak’ dolgo nisi že letela???
Res dolg je dan vsak – brez poleta …
A, ko krilca svoja boš že spet razpela,
se pognala kvišku kot raketa,
nad oblaki spevala boš pesmi in jih pela.
(morbit pridruži se ti ena simoneta – s ketne sneta …)

:D

Dragi Vilinček, hvala ti za tole lepo pesmico (#133)
Danes smo se vrnili, sem še vsa pod vtisi jadranja – (tla se mi kar fajn majejo pod nogami), zato bom v naslednjih dneh verjetno tudi jaz malo zaprla svoja krilca in jih odpočila …

:)))

135
~ nagajivka ~
11.04.2009 22:40

Bin – #131 & #132:

Hvala ti za rimo
in za dobre želje,
tu spet privajam se
na “gorsko” klimo,
tam pa morje … idealno,
da je blo veselje.

:D

136
~ nagajivka ~
11.04.2009 23:08

Mijau že spet zaspal??? Ja, itak … :mrgreen: ;)

VSI “zaspanci” – z vseh vetrov – odslej vabljeni k pesnjenju in proziranju
v novoodprt “ladlc”:

http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/04/11/z-vseh-vetrov/