MIJAU JE ZDAJ TU ŠEF! Ja?!

Dragi moj virtualni prijatelj Mijau,   http://mijau.blog.siol.net/

v varstvo in oskrbništvo ti prepuščam tale “apartma VEROČKA”, ker vem, da boš zanj v času moje odsotnosti lepo skrbel in hkrati v njem užival kot na vikendu … ali na “izletniških turah” izven domačega terena. Prepuščam ti 100% odgovornost za šefovanje na Eho-Bit, do mojega povratka. Vsi ostali sodelujoči prijatelji iz “paralelnega sveta” in drugi goreči bralci nadaljevank tvojih zgodb – bodo zagotovo zadovoljni, jaz pa nič manj. Ko bom le imela čas in možnost, bom pokukala skozi okno in z radovednostjo spremljala vaš “house party”. 

z ljubeznijo,

                 ~ nagajivka ~

p.s.: hja, ko miške ni doma - mački plešejo. Se ve.

Well, naj plešejo!!! ( … da le ne bo dolgčas v bajti!)

:D

WAW! Miiijaaauuu!

       

         … mmrrnnjaaaw …

 photo innocentenglish.com

&

didžej Garfield:

http://www.youtube.com/watch?v=9jiqO4TyhXY

  • Share/Bookmark
 
01
~ nagajivka ~
19.02.2009 21:52

KOPIPEJSTAM NIZ DOSEDANJIH MIJAUOVIH ZGODB “VEROČKA”, ki jih je objavil v sosednjih “nadstropjih” te blogo_hiše. ;)

(nagajivka)

———————————–

mijau – 29.01.2009 19:32

VEROČKA – I.

Bila je moja soseda, nekaj let mlajša od mene. Imela je črne, bogate lase, ki jih je dostikrat spletala v dve kiti, črne oči so ji nagajivo gledale iznad rahlo prifrknjenega nosu. Nasmeh, ki je razkrival vrsto lepih drobnih zob, je deloval kot žarek sonca spomladi. Kožo je imela brezhibno kot žlahtna breskev. Skratka, noben moški ni mogel ostati ravnodušen ob pogledu na to dekle, ki so jo vsi klicali Verica. Tudi jaz sem jo spočetka, ko smo se priselili v njeno sosedstvo, tako klical, dokler ni najin odnos postal tako intimen, da je zahteval, da jo tudi kličem drugače, kot ostali.

Jaz sem živel skupaj s starši v stanovanju nasproti nje. Skupno nam je bilo stopnišče v nadstropju in hodnik. Ona je živela z materjo, mlajšim bratcem in očimom, trgovskim potnikom, strogim in močnim možakom, ki smo se ga vsi v soseščini po malem bali. K sreči ga zaradi posla ni bilo mnogo doma.

Tristo let stara hiša ni imela stranišč v stanovanjih, zato je bilo treba na potrebo hoditi po stopnišču navzdol in čez dvorišče na skupna stranišča. To je bilo nerodno, zlasti pozimi, ko se je bilo treba obleči in obuti za tisti sprehod. A se je pokazalo, da je to imelo svojo dobro stran, saj se je Veročka, pod pretvezo, da gre na stranišče, na hodniku sestajala z mano, jaz sem pa tudi spal kot zajec, z enim ušesom prisluškujoč, kdaj se bodo odprla vrata sosednjega stanovanja.

Takrat sem se tudi jaz pretihotapil skozi vrata, ki sem jim tečaje in ključavnico predtem iz previdnosti dobro namazal, in ji stekel v objem. Stiskala sva se drug k drugemu se poljubljala in šepetala nežnosti, dokler naju ni v hrbet zazeblo. Izvila se je iz objema in dahnila:
»Moram iti, ljubi. Vidiva se jutri«

Neko noč pa sem dolgo čakal, a je ni bilo ven. Predvideval sem, da si ne upa, saj je bil očim doma in očitno slabe volje. Zvečer je prišel domov okajen in najbrž razkurjen, ker sem ga slišal že, ko je šel po stopnicah. Prijel je za kljuko, a vrata so bila zaklenjena. Nestrpno je kričal, da mu odpro, a preden se je to zgodilo, je s pestjo udaril po šipi v okvirju vrat, da se je ta s treskom sesula.

Tudi vhod v naše stanovanje je imel enaka vrata, v katerih so bile v okvirjih štiri šipe, za šipami pa platnena zavesa, ki sem jo narahlo odgrnil, da sem oprezoval na hodnik.
Dolgo sem čakal, da se je vse umirilo v njihovem stanovanju, potem pa sem napravil drzen sklep. Vedel sem, da Veročka spi sama v prvem prostoru, ki je bil hkrati kuhinja, zato sem se bos odpravil čez predsobo in splezal skozi tisti ozki okvir brez šipe do kavča. Poiskal sem v medli svetlobi, ki je lila skozi okno, njen obraz, in ji pritisnil nežni poljub na usta, da ne bi zavpila od presenečenja.
»Kako si prišel notri?«, me je šepetaje v strahu vprašala. Povedal sem ji.
Nisem upal dolgo ostati, saj bi lahko koga iz spalnice sila poslala na stranišče. Poljubil sem jo še na oči in na usta, ter se tiho ponovno splazil po isti poti nazaj.

(by mijau)

————————————

mijau – 3.02.2009 11:33

VEROČKA – II.

“PRVIČ”

Tisto zimo je mraz precej pritiskal, tako da je najino sestajanje na hladnem hodniku bilo čedalje bolj neprijetno. Ona je prišla ven v spalni srajci in rdečih copatkah s cofki, ter ogrnjena s hišnim plaščem, jaz sem si pa povrh pižame oblekel zimsko jakno, ki sem jo razprl, da bi lahko Veročko stisnil čimbolj k sebi. Težko je reči, ali sva drhtela zaradi mraza, ali zaradi strasti, ki sva jo vnesla v poljube.

Iznenada sem na njenem licu začutil mokroto. Obrisal sem ji lice z rokavom pižame, ki mi je gledal izpod jakne, ter jo vprašal, zakaj joče.

»Saj ne jočem. Prelepo mi je, da bi jokala. Le malo me zebe«, je šepnila.

Segel sem z roko do lica, in z grozo opazil, odkod je prišla tista mokrota. V tisti vznesenosti nisem bil niti opazil, da mi teče iz nosu.

»Oprosti!«, sem rekel v zadregi, ona pa se je samo nasmehnila.

V hipu sem sprejel drzno odločitev. Veročko sem dvignil v naročje in se napotil proti našemu stanovanju. Takorekoč ugrabil sem jo. Ni se upirala, ampak je samo stegnila roko, da je zaprla vrata za nama.

Na tem mestu je treba opisati prostor, ki mi je omogočil dovolj zasebnosti, da sem lahko svojo namero izpeljal. Soba, v katero se je prišlo iz hodnika, je bila velika in visoka sobana, katero sem že prej z zidano pregrado ločil v dva dela. Na ta način smo dobili ločeno kuhinjo, iz katere so vodila vrata v drugo veliko sobo z oknima, ki so gledala na ulico, in kjer sta spala starša.

Še vedno bi katerikoli od staršev lahko šel skozi sobo ob odhodu na stranišče, in naju presenetil, če ne bi tudi del te prehodne sobe pregradil. Te pregrade nisem delal, ker bi načrtoval nošenje punc v posteljo, ampak zato, ker sem kot navdušen fotoamater rabil temnico za razvijanje slik. Temnica je bila od ostalega prostora ločena s težko zaveso, notri pa je bilo prostora za raztegljiv kavč, mizo za povečevalnik in posode za razvijalec in fiksir, ter stol in polico.

Svoje sladko breme sem odložil na kavč, slekel jakno, se stisnil k njej in naju pokril z odejo. Stisnil sem se čimbolj k njej, da jo ogrejem, saj je še vedno drgetala.

A kmalu je potožila, da ji je vroče, pa sem ji pomagal sleči plašček. Tudi meni je postalo vroče, pa sem si slekel pižamo. Nikoli dotlej nisem opazil, da dve telesi skupaj lahko ustvarita tako toploto, pa sem ji kmalu slekel še spalno srajco, na koncu pa še hlačke.

V temi sem tipal zaradi orientacije, in vse, kar sem zatipal, me je navduševalo. Imela je majhne, čvrste grudi, ki se niso razlezle, čeprav je ležala na hrbtu. Na prsih sem čutil vsako dojko posebej, ko sem se pritiskal ob njeno toplo telo. Ko sem preverjal, če je dobro pokrita, da ji kje ne piha izpod odeje, sem zatipal tudi gosto poraščen griček in gladka stegna, ki so se kakor same od sebe narahlo razmaknila.

Hlastajoče poljubljanje in dotikanje toplih teles je povzročilo, da se je dvignila tudi moja samozavest, zato me je kar potegnilo v združitev. Tudi v njej nisem zasledil nobene sramežljive zadržanosti, temveč le radost pričakovanja. Bilo je kot prvinsko darovanje na oltarju ljubezni.

V zadnjem hipu sem se zavedel odgovornosti do še ne polnoletnega dekleta, zato sem se izmaknil in jo pokril s poljubi, srečen in hvaležen njenega daru. Prisluškoval sem njenim urnim stopinjam, ko se je oddaljevala proti domu in previdnega zapiranja vrat za sabo.

Preden sem zaspal, sem sklenil, da grem naslednji dan v lekarno kupit škatlo kondomov.

(by mijau)

———————————–

mijau – 9.02.2009 22:23

VEROČKA – III.

“BABICA”

Veričina babica je v tistem delu mojega življenja imela velik vpliv. Bila je tiha, skromna, dobrodušna ženica, ki je imela eno samo vnukinjo, ki jo je imela brezmejno rada. Sama je nekoč imela nezakonsko hčerko, še preden se je poročila z drugim moškim, njeno hčero pa je čakala podobna usoda. Tudi Veročka je bila namreč nezakonska hči, ki je prva leta svojega življenja preživela pri babici.

Babica je živela z možem, drobnim, bolehnim starčkom, v majhni hišici na samem, v odročni vasici, kakih deset kilometrov oddaljeni od mesta kjer je Veročka obiskovala šolo. Ali je bila odločilna manjša oddaljenost od šole, ali jo je njen očim želel odtegniti mojemu vplivu, ne morem z gotovostjo trditi. Ostaja dejstvo, da se je morala Veročka ponovno preseliti k babici.

Njej so tekle solze, ko me je o tem sklepu seznanila v najinem skrivališču. Drug drugemu sva s poljubi sušila solze, jaz pa sem ji zagotovil, da jo bom obiskoval – kadarkoli bo mogoče.

Ko sem se tam prvič pojavil, sta me starčka sprejela prijazno, saj sta se zavedala, da moram njuno ljubljenko imeti zelo rad, če sem se odločil za tako žrtev: skoraj dve uri potovanja z vlakom, zatem četrt ure z avtobusom in še kakšne pol ure peš. In to za nekaj uric z njo, saj sem moral pravočasno nazaj, da sem ujel še zadnji vlak do mojega mesta. Zatrla je morebitni strah, da se bo usoda nezakonskih otrok nadaljevala še v naslednjo generacijo in nama nekoč, ko sem prišel v soboto, celo dovolila, da sva prespala v skupni postelji.

Seveda sva takrat pazila, da sva se ljubila še posebej umirjeno, da ne bi škripanje postelje motilo rahlega spanca starčkov. Da bi se temu odrekla ni bilo govora. Bližina toplega, ljubljenega telesa bi premagala še svetnika. Jaz sem bil pa še brez pižame.

Ko sem napisal besedo »ljubila«, sem se ponovno zavedel siromaštva našega jezika, ki ne loči med »ljubim« in »volim«, kot je to v hrvaščini. Kajti ljubil sem jo tudi takrat, ko sem bil kilometre stran od nje. Ljubil sem jo ves čas, ko sem bil buden.

Da bi si izkazovala zaljubljenost, nama z Veročko ni bila nujna postelja. Zelo prav nama je prišel tudi prizidek k hiški, kjer je bil še nekaj let pred tem hlev s kravico, nad hlevom pa so bile svisli s senom. Tja gor sva splezala, da sva imela zasebnost za najino raziskovanje drug drugega. Vi mestni otroci si ne morete predstavljati tiste idile pa čeprav je treba pred spustom po lestvi navzdol pobrati senene drobce z las in obleke.

Nekega sobotnega popoldneva, ko sva bila na senu, sva zaslišala prihod avtomobila.
Ker sicer po tisti cesti skoraj nikoli ni peljal noben avto, sva otrpnila. To ne more biti nihče drug kot njen očim. Skrivni pogled s svisli je potrdil najino bojazen. Veročka se je hitela oblačiti, jaz pa sem ji pomagal odstranjevati seno z oblačil. Obljubil sem ji, da bom tiho počakal, da odpravi obisk in se vrne k meni.

Dolgo sem čakal, dokler nisem zaslišal odpiranja vrat avtomobila. ‘No, sedaj se mi bo vrnila’, sem pomislil in oprezoval s skrivališča. Z grozo sem zagledal, da se k odhodu odpravlja tudi Veročka, ki skrivaje pogleduje v moji smeri z izrazom obžalovanja na obrazu.

Ni bilo časa za dolgo razmišljanje. V soboto popoldne ni tam vozil noben avtobus in bilo je vprašanje ali bi sploh uspel priti pravočasno na vlak. Skočil sem s svisli in se odločno napotil proti avtomobilu. Srce mi je močno utripalo, ko sem se pojavil pred njenim očimom, ga pogledal naravnost v oči in rekel: »Dober večer!«

Ni mi odgovoril. Ni me vprašal kaj počnem tam. S kretnjo mi je le namignil proti avtomobilu, jaz pa sem tiho vstopil zadaj. Ves čas poti proti domu smo bili tiho, midva z Veročko, ki je sedela spredaj pa sva se iskala s pogledi v ogledalu.

(by mijau)

————————————

mijau – 12.02.2009 16:01

VEROČKA – IV.

“DVOM”

Po najinem prvem večeru na kavču je kazalo, da se bo najina zveza razvijala v brezskrbno idilo. Malokateri večer je minil brez sladkanja v moji sobici. Sprva sem še hodil ponjo na hodnik, kasneje pa je predlagala, da mi je ni potrebno tam čakat. Da bo že sama našla k meni. Tudi nevarnost, da bi naju kdo na hodniku zasačil je s tem odpadla. To je bil že korak naprej.

Naslednji korak v najinem zbliževanju je pomenil, ko je nekoč prišla že brez hlačk, da se mi ni bilo treba mučiti z njimi. Ko bi le vse moje muke bile tako sladke! A nekaj dragocenega časa sva le prihranila. Ker je vedno prišla k meni v popolni temi, mi je po nekaj tednih privoščila novo zadovoljstvo, ko si je takoj po vstopu za zaveso slekla še spalno srajco in se mi gola vrgla v objem. Tudi jaz sem Veročko, od takrat, ko sem prenehal s čakanjem na hodniku, pričakoval kar gol. Samo odgrnil sem odejo in že sva hlastala drug po drugem.

Tema je brez dvoma pripomogla k temu, da je tudi začetna sramežljivost postopoma ponehala. Sam je nisem k ničemer priganjal, najbrž pa je radovednost povzročila, da se je popolnoma sprostila in se me ni bala dotikati. Kjerkoli …

Neko noč, ko se je najino strastno igračkanje, kot običajno, približevalo vrhuncu združitve, sem zaslišal besede:

»Ah, Milan, ah!«

Za hipec sem izgubil oblast nad seboj. Moja roka je refleksno poletela k njenemu obrazu.

»Kaj je? Zakaj si me udaril?«, me je začudeno vprašala Veročka.

Izmaknil sem se in vprašal:

»Kdo ti je ta Milan?«

»Kakšen Milan«, se je ona delala še naprej začudeno.

»Ko naj bi ti bilo z mano najlepše, si klicala nekega Milana!«

»Oh, hotela sem samo videti, kako boš reagiral pa sem si izmislila ime, ki mi je prvo padlo na pamet.«

»No, sedaj si občutila, kako sem reagiral. In ne bom se ti niti opravičeval za klofuto. Zaslužila si jo.«

Tisto noč se nisva več ljubila. Hotela je še poljub, da pokažem, da sem ji oprostil.
Poljubila sva se, a črv dvoma se je naselil v meni.

Nekaj dni zatem me je ponovno presenetila, a takrat v obratnem smislu. Dobesedno mi je zaprlo sapo. Že po hodniku sem zaslišal njene tihe, hitre korake, zato sem kot običajno vstal s kavča in jo pričakal v objem. Po nekaj poljubih sem jo poskusil nežno položiti na rjuhe, a me je z rokama na mojih bokih zadržala, da sem obstal, sama pa se je usedla predme. Kot zmeraj v temi nisem ne videl, ne slutil, kaj bo sledilo. A tisto je bilo najvznemirljivejše, kar sem do takrat doživel. Stal sem tam, drhteč v ekstazi in samo z rokama objemal njeno glavo, božajoč jo po laseh. Počutil sem se kot bog, ki mu vestalka polaga žrtev na oltar ljubezni. Zahropel sem v krču in že naslednji hip sem se ji s poljubi zahvaljeval za ta enkraten doživljaj.

Moj dvom je s tem dejanjem popolnoma zbledel. Nebo nad obzorjem najine ljubezni je bilo kristalno čisto in nič ni kazalo na to, da bi se v bodočnosti prikazali grozeči oblaki.

Pozneje sem se spraševal ali je to storila zaradi tistega njenega poskusa izpred par dni, pa tudi odkod ji tako znanje izkušene ljubimke. Prav gotovo je imela kakšno starejšo, izkušeno prijateljico, ki jo je poučevala o umetnosti ljubljenja.

Nikoli je o tem nisem vprašal.

(by mijau)

————————————

mijau – 14.02.2009 15:32

VEROČKA – V.

“PRVI MAJ”

Dneve, ki so sledili, pomnim kot na tiste, ko sem bil z Veročko, in ostale, ki jih ne pomnim. Kar precej iznajdljivosti je zahtevalo od naju obeh, da sva bila čim večkrat skupaj. Med tednom sem običajno jaz vzel pot pod noge in se odpeljal k njej, ter se vračal z zadnjim vlakom domov, konec tedna pa je ona izkoristila za obisk doma.

Dostikrat sem se ji odpeljal naproti. Tako sva podaljšala čas, ko sva bila lahko skupaj.
Ko sem prispel do babičine hiške, je bila Veročka vedno presenečena, saj ni mogla vedeti, da bom prišel. Običajno ni bilo dovolj časa, da bi šla na sprehod po bližnjem gozdičku, tako da sva splezala kar na najin senik, kjer sva se predajala trenutkom omame.

Včasih sva kar pozabila na čas, ki nama je prehitro tekel. Pogled na uro mi je povedal, da bova morala pohiteti, tako da sva včasih skoraj vso pot tekla do avtobusa, ki naj naju bi odpeljal na železniško postajo.

Ker je to bil zadnji vlak, ki je vozil s postaje, se je večkrat zgodilo, da sva našla prazen kupe, ugasnila luč, zagrnila zaveso in nadaljevala prekinjene ljubezenske igrice. Seveda sva toliko počakala, da je najprej sprevodnik opravil svoj pregled. Ta se je običajno razumevajoče nasmehnil, gotovo spominjajoč se svojih mladostniških osvajanj in ugasnil luč za seboj.
Tudi kak potnik, ki je vstopil na naslednji postaji, je tiho zaprl vrata, ko je pokukal v kupe in tam zagledal parček, prisesan drug na drugega.

Ko sva šla s postaje proti domu, sem hodil nekaj korakov za Veročko, da sva dajala vtis dveh potnikov, ki imata slučajno isto pot. Izbirala sva bolj temne, manj obljudene ulice in ob vstopu na najino ulico oprezovala, ali luč v njihovem stanovanju še gori, kar bi pomenilo, da še ne spijo. Napravila sva še en krog, dokler luči niso ugasnile.

Takrat pa sva se tiho povzpela po stopnicah in smuknila v mojo sobico. Tu sva končno lahko uživala brez bojazni, da naju bi kdo zmotil, in brez obleke, ki bi naju omejevala. Z uro in pol predigre na vlaku sedaj nisva več tratila časa. Bil sem na njej, bila je na meni, bil sem v njej …
Nisva bila Veročka in Mirko. Bila sva Ljubezen.

Preden se je poslovila od mene, sva se še enkrat ljubila, nakar je Veročka morala domov. Po prstih se je odplazila dol po stopnicah, potem pa se glasno klopotaje s čevlji povzpela nazaj in odšla v njihovo stanovanje.

Kadarkoli čez dan, ko sva se srečala na dvorišču ali na hodniku, sva si zarotniško pomežiknila, in če le ni bilo nikogar, ki bi naju lahko videl, sva se tudi poljubila.

Eden od teh dni, ki sva se ga že vnaprej veselila, je bil prvi maj, praznik dela in šole prost dan. Šel sem ji naproti, kot že večkrat. Mislila sva, da bo vse enako čarobno, kot že večkrat dotlej. A prvo razočaranje je bilo že na vlaku. Zaradi bližajočega se praznika je bil vlak poln potnikov, tako da pričakovane zasebnosti ni bilo. Objeta sva že komaj čakala, kdaj bova spet v najini sobici.

Tudi luči v njihovem stanovanju nikakor niso hotele ugasniti.

»Kaj le čakajo, da ne gredo spat?«, sem se polglasno spraševal. »Saj ni božič, da bi šli k polnočnici.«

»Greva na vrt!«, je predlagala Veročka. »Od tam se vidi dvorišče, pa bova vedela, kdaj bo pot prosta.«

Ideja je bila dobra, zato sva se po ovinkih odpravila na vrt nasproti njihovega stanovanja. Od tam so se lepo videla osvetljena okna in silhueta njene mame, ki se je premikala po kuhinji in se občasno naslonila ob odprto okno, s pogledom, usmerjenim proti nama. ‘Ali naju lahko vidi?’ sem pomislil. Da bi bila čim manj opazna, sem pogrnil plašč po trati in sva sedla nanj.
Luč v njihovem stanovanju nikakor ni hotela ugasniti. Tudi po dvorišču se je sprehodila tu in tam kakšna postava, najbrž do stranišča.

Oba sva bila že nestrpna, ker sva si želela združitve. Položil sem jo vznak in ji počasi začel odpenjati gumbe na bluzi, ona pa mi je odpela pas na hlačah. Tako sva nadaljevala, vendar me je malo skrbelo, da bi kdo videl mojo golo migetajočo zadnjico.

»Ne morejo naju videti«, je zašepetala Veročka, kot da mi bere misli. ‘Tebe spodaj že ne’, sem še pomislil, ko naju je oblil slap svetlobe. ‘To so torej ljudje čakali’, sem sedaj spoznal. Bil je prvomajski ognjemet, ki so ga spuščali skoraj točno nad nama. Sedaj nisem bil več prepričan, da naju ni mogoče videti, a ko si na konju, jahaj! Vseeno sem v trenutku, ko naju je zaslepila svetloba, obmiroval, da bi še z večjo vnemo nadaljeval, čim naju je zagrnila tema.

Ne vem, ali je kdo takrat opazil mojo zadnjico, ali ne, a tolažilo me je dejstvo, da je razen njihove hčerke nihče ne bi prepoznal. Veročki pa sem malo zavidal, da je ona lahko uživala tudi ob pogledu na ognjemet, za kar sem bil jaz malo prikrajšan.

(by mijau)

02
~ nagajivka ~
19.02.2009 22:01

Evo, Mijau, predajam ti ključe :razz: in tebi, kakor tudi vsem najinim prijateljem, pa tvojim obiskovalcem, želim čimveč dobre volje, zabave, smeha, navdiha za nove nadaljevanke “Veročka” in mnoge druge ustvarjalne :idea: …

Ciao! :D

http://www.youtube.com/watch?v=Q3qEghujEgw&feature=related

RVM!*

03
20.02.2009 03:37

Draga moja nagajivka, nekaj tebi za srečno popotnico :D in vrni se kmalu.

Pletla rime si in stihe…
pela glasbo si metuljev.
Zdaj so v meni misli tihe:
Če ostala si brez žuljev,

ko drvela si s slapovi,
tekla tam po reki časa,
a v duši si njegovi,
kjer Vilinčkova je jasa.

Tam kjer srček mu prebiva,
tam ostala boš za vedno.
Kmalu vrni se nam živa:
nagajivo in poredno.

04
20.02.2009 03:37

RTM (***)

Topel objem. :) Srečno pot.

05
drmagnum
20.02.2009 08:26

Za popotnico ti poklanjam koš dobrih energij v želji za vse dobro.

06
20.02.2009 14:02

Počutim se kot vajenec, ki mu je šef prepustil trgovino, da skrbi zanjo v njegovi odsotnosti, pa mu ni pokazal niti, kje ima ključe.

Prosim vse naključne goste, naj bodo prizanesljivi z mano, da me šef ne bi odpustil brez odpravnine, ko se vrne.

Vabim vas, da pridete v ta lokal čim večkrat, da mi ne bo dolgčas.

07
20.02.2009 16:01

Pridem vam zaželeti lep vikend. Tokrat brez rim. A se bom še kaj potrudila dodati in tudi prebrati.

Vse vse dobro vama, vam želim :)

08
vlatka
20.02.2009 17:27

mijau,

prvi maj, pravzaprav – tvoja zadnjica – me je veselo nasmejala. :D :D

Le glej, da ne razočaraš nagajivke.

Torej sledi VI. del ;)

09
20.02.2009 20:46

“Pokorno javljam” tukaj se bom zglasil na raport kadarkoli mi bodo njihova visokost dovolili. :twisted:

10
20.02.2009 21:31

Bin, pozdravljen tudi tu, čeprav nisi prosil za dovoljenje. Si pa bil povabljen.

11
20.02.2009 21:42

VEROČKA VI.

POČITNICE – začetek

Bližale so se šolske počitnice, in oba z Veročko sva vedela, da bodo naslednji meseci spremenili najino življenje.

Po eni strani bo postalo udobnejše, saj se bova videvala vsak dan brez napornih potovanj. Po drugi strani pa bova omejena na kratka srečanja, na bežen poljub na stopnišču, na njen kratkotrajni obisk v moji sobici, vedno v strahu, da je ne zalotijo, ko se bo vračala domov.

Začela sva načrtovati, kako bi lahko preživela nekaj časa skupaj, ne da bi morala ves čas pogledovati okrog sebe. Oba sva se trudila v tej smeri in kmalu sva imela izdelan popoln načrt. Pri tem je Veročki pomagala neka njena sošolka s Koroškega konca, ki jo je povabila, da preživi kak teden pri njej. Kopila je par razglednic njihovega kraja, na katere je Veročka napisala tekst z lepimi pozdravi njenim domačim, ni pa pozabila eno nasloviti tudi name. Prijateljica ji je tudi obljubila, da bo vsak drug dan eno poslala.

Jaz sem si prištedil nekaj denarja, v podjetju vzel dopust, in odpravila sva se na morje.
Ona se je odpravila na vlak, jaz pa sem odpotoval z avtobusom do mesta, od koder sva nameravala nadaljevati skupno potovanje. Kupil sem karte za avtobus, ki naju je popeljal na prvi cilj najine odisejade, na Mali Lošinj.

Mali Lošinj sem izbral, ker sem ga že poznal izpred nekaj let, ko sem tam prebil en teden s sošolci in razrednikom pod šotori v zalivu Čikat.

Ko sva se s svojo skromno prtljago izkrcala iz avtobusa, sva se začela ozirati okrog sebe, da bi uzrla kakšen turistični biro, ki bi nama pomagal najti sobo, saj sva od doma odšla brez napotnice kakšne turistične agencije, ki je menda takrat v našem mestecu sploh ni bilo. K nama je pristopil ogromen možakar s vprašanjem, če iščeva sobo. Pritrdil sem, pa naju je povabil kar k sebi. Po poti do avtomobila me je seznanil s pogoji bivanja in kar takoj sva se strinjala s ponujenim. Izkazalo se je, da je taksist, prebival pa je v novo zgrajeni hiši vrh hriba nad pristaniščem. Hvalil nama je plažo v zalivu Čikat, jaz pa sem pogledoval k Veročki, češ kaj ti nisem jaz pravil? Za zmerno ceno sva imela tam prenočišče in zajtrk, za ostale obroke pa se bova že nekako znašla. Za hrano naju ni skrbelo. Glavno, da sva imela drug drugega.

Tudi njegova žena je bila prijazna gospa, ki ni spraševala po Veročkini starosti. Pokazala nama je sobo z zakonskima posteljama in ostalo, kar sva morala vedeti, ter naju pustila sama. Ni še zaprla vrata za seboj, ko sva si že padla v objem. Končno sama po nekajurnem zadrževanju.

Naslednji dan sva šla na plažo, se sončila in plavala, vmes pa sem ji razkazoval okolico in pojasnjeval, kaj je bilo prej tam, kjer je sedaj hotel, kje smo nekoč divje kampirali in kje smo našli meduzo, s katero smo nagajali sošolkam.

Veročko sem opozarjal, naj se preveč ne izpostavlja soncu, da ne bodo domačim sumljivo, kako da je na Koroškem postala tako opečena. A njena koža je bila taka, da je sploh ni opeklo. Njena koža je takoj dobila lepo rjavo barvo, tako da je iz dneva v dan bil večji kontrast med belino prsi in ritke, ter ostalega dela telesa, sonca sem se pa moral izogibati jaz. Tako da je bolj meni, kot njej prišel prav dan, ko se je pooblačilo, in nisva šla na plažo.

Tisti dan sva se oblekla samo, da sva šla v mesto jest, ko pa sva se vrnila, sva se takoj preoblekla v kostume Eve in Adama, le da brez smokvinovih listov.

Nikdar prej in nikdar pozneje nisem doživel tako intenzivnega erotičnega doživetja. Veročkina radovednost je bila brezmejna. Kot da bi hotela raziskati, kje so meje moške vzdržljivosti. Obenem jo je zanimalo, kakšne vse položaje ljubljenja poznam. Ne bom rekel, da sva predelala vso Kamasutro, precejšnji del pa vendarle.

Ker sem imel s seboj nepogrešljivi fotoaparat, me je prosila, če me lahko slika golega, saj hoče imeti mojo sliko vedno pri sebi. Ustregel sem ji, potem pa slikal še jaz njo. Nazadnje sva hotela imeti še skupno sliko. Ker za pomoč pri takem posnetku nisem hotel prositi gazda, sem nastavil fotoaparat na omaro, aktiviral samosprožilec in se hitro postavil poleg Veročke, da se je tudi kembelj imel čas umiriti.

Film in slike sem seveda razvil doma sam.

12
vlatka
20.02.2009 22:16

O, mijau,

zdaj me zanima, kako si slike razvil in kam si jih dal, hehe :D

Si bil pa že takrat ta pravi maček :lol:

13
21.02.2009 08:09

Vlatka, v Veročka II sem že opisal svojo temnico, kjer sem razvijal film, nato pa delal še slike. Sicer si take slike ne bi upal dati razvijat komu drugemu, sploh pa ne v našem mestu.

Svojo in skupno sliko sem dal njej, njeno sem pa imel jaz doma, da sem se tolažil, ko je ni bilo zraven.

14
vlatka
21.02.2009 11:13

mijau,

ja, to vem, me je pa zanimalo, kam si dal slike. No, zdaj si povedal. :D

15
22.02.2009 12:35

VEROČKA VII.

POČITNICE – nadaljevanje

Naslednji dan je bil spet sončen, tako da sva šla spet na plažo. Jaz sem kar lep del dopoldneva predremal v senci pod borovcem, Veročka pa je kot metuljček letala sem ter tja, v vodo, pa spet iz nje, se mokra privila k meni, me na hitro poljubčkala in spet odfrlela. Pojedla sva nekaj kar tam ob plaži in se vrnila v mesto šele za večerjo.

Vmes sva odkrila tudi letni kino, ki je prikazoval neko komedijo, zato sva po večerji šla kupit karte. Film je bil dober, zato sva se po koncu filma prešerne volje napotila po strmi poti med kamnitimi ograjami domov. V nekem hipu sem zastal, ker me je tiščalo pri večerji popito pivo.

»Le pojdi počasi naprej!«, sem dejal. »Jaz priden takoj za tabo.«

»Saj te lahko počakam«, je predlagala Veročka.

»Ma ne. Samo lulat moram«, sem pojasnil.

»Čakaj, čakaj! Pomagala ti bom«, je smeje dodala. S temi besedami je že pristopila k meni, ki sem medtem stopil v senco kamnite ograje. Potegnila je zadrgo na hlačah in kot izkušena gasilka poiskala škropilno cev, ter jo namerila proti namišljenemu požaru.

A voda ni in ni hotela priteči. Nič ni pomagalo, da sem čutil notranji pritisk. Tisti zunanji stisk njene nežne ročice je bil močnejši. Le s težavo sva potem pospravila gasilsko orodje nazaj, jaz sem pa samo izdavil:

»Steciva hitro domov!«

Doma sva potem najprej izpolnila najino skupno željo, in šele potem je prišlo še tisto prvotno olajšanje.

Naslednji dan sva se po zajtrku poslovila od prijazne družine in gazda naju je odpeljal na avtobusno postajo. Ob slovesu nama je stisnil roko, meni pa še pomežiknil.

Nisem ga pozabil. Nekaj let zatem sem ga videl po televiziji, ker je bil v ekipi, ki je na Jadranskih susretih vlekla vrv.

Po pregledu stanja denarnice, sem se odločil, da greva še naprej odkrivat lepote našega Jadrana, zato se nisva napotila proti domu, ampak proti Dalmaciji. Pred tem pa sem kupil še razglednico Malega Lošinja in jo poslal z lepimi pozdravi na Veročkin naslov.

Saj pa ja nisem mogel vedeti, da je ni doma.

16
~ nagajivka ~
23.02.2009 16:25

Seveda nisi mogel tega vedeti, Mijau! ;)

http://www.youtube.com/watch?v=8cxSAh-LFAM&feature=related

Sicer pa … a ni tako, da je tam – kjer je ljubezen – pravi dom? Ja. Edino tam se lahko “počutimo doma.”

:)))

Pozdrav tebi in Veročki, ki sta tule edina zvesta drug drugemu, vidim …

p.s.: se oglasim kaj bolj “izčrpno”, ko uredim neomejen dostop do interneta – predvidoma prihodnji mesec? Zdajle sem s svojim prenosnim compom na fajn zasoljenih impulzih …

Lepo bodi/te. Ciao! :D

17
23.02.2009 18:47

Uf, dobro da nisem lenaril. Sedaj bi jih poslušal, ko je miška prišla v kontrolo.

Kmalu bo sledilo VIII. nadaljevanje. Rad bi pojasnil, da nalašč pišem ta kratka nadaljevanja, ker se bojim, da dolga za blog niso primerna. Hkrati pa držijo bralca v stanju pričakovanja.

Kar bi mi pa zelo pomagalo vztrajati, bi bilo, če bi se oglasili vsaj z besedo tisti, ki to berete, ne glede na to, ali vam je všeč, ali ne. Vem, da bere Nagajivka, Vlatka, Bin, Drmagnum, Vilinček. Pozdrav vsem.

18
vlatka
23.02.2009 19:20

mijau,

prav te kratke zgodbe so dobre in na koncu vedno pustiš bralca malo v napetosti. (Kot sam praviš, vidim sedaj tu zgoraj…)

Super pišeš. :) :) Kar nadaljuj, jaz berem.

LP

19
23.02.2009 21:46

Mijau, jaz tudi berem!

20
23.02.2009 23:08

Prebral, mijau! :)
Kljub časovni stiski. Kot “izprašan gasilec sem se resno vživel v tvojo vlogo tistega vračanja iz kina. :twisted: Niso lahke! ;)
“Bog daj” malo dežja, da bom lahko nekoliko izpregel iz tega jarma, v katerega sem zaril. :sad:
Naslednjo epizodo z veseljem pričakujem. :) ;)

21
Nick
23.02.2009 23:15

ja, ja, tudi jaz berem of kors. ker pa ne morem iz svoje kože, moram tudi kaj kritičnega pripomniti. Mali Lošinj je kraj na otoku Lošinju.

22
~ nagajivka ~
24.02.2009 11:57

No, a zdaj vidiš, da imaš več zvestih bralcev, Mijau, kot pa si sprva predvidel? Lepo. Velikodušno so se ti oglasili. Opazil?? Kaj pa hvala za kritike in mnenja? A naj te zdaj učim osnovnih manir komunikacije – al’ kako? Je bila mar Veročka res edina oseba, ki si je v tvojem življenju zaslužila ljubeznive pozornosti???
Le glej, da nas ne boš (že spet) zignoriral. Imam namreč še nekaj idej “na zalogi” v zvezi z vzgojnimi ukrepi … Ma nočeš niti vedet, verjemi. ;))

Mijau – #17: O kakšni mišji kontroli ti to? Pozabljaš, da si tukaj ti šef? Jaz sem samo na kratkem obisku, vse ostalo je pa v tvoji režiji. In, ker je danes pustni torek, sem prišla v tvoj apartma na obisk – NE kot Don Kihotova Dulceneija, ampak kot DUCEneia. Jasno?! ;)))))

———————————–

Drmagnumu in Vilinčku tudi jaz dolgujem še zahvalo za prijazne misli in želje pod
#3, #4 & #5. :cool:

VSEM so-obiskovalcem želim čimbolj vznemirljiv dan.

http://www.youtube.com/watch?v=jZuuIcokhcQ&feature=related

In noč.

http://www.youtube.com/watch?v=sE5iGqLQEOE&feature=related

………………………\\\///
………………………/ ^ \
……………………((o) (o))
===oOOO===(_)===OOOo===

23
vlatka
24.02.2009 16:29

nagajivka,

una beneška je pravi balzam za mojo dušo :) :)

24
24.02.2009 16:54

Nagajivka, tisto o miših se nanaša na tvoj prvi post, ko si napisala, da ko miške ni doma, mačke plešejo. No, in sedaj je miška prišla v kontrolo, saj vem, da je nad vsakim šefom še en višji.

Pri meni je miška vedno doma, saj je privezana.

Sem se pa že spraševal, če imaš čas vse pogledati, kar ti posredujem. Če ne, me opozori, da te ne zasipavam z balastom.

Nick, veseli me, da tudi ti bereš. Lahko si tudi kritičen, čeprav dejstvo, da je Mali Lošinj na otoku Lošinju, ne jemljem kot kritiko. Tam so še Veli Lošinj, Čunski, Nerezine…

25
vlatka
24.02.2009 18:28

Evo ene kar tako:

Emocija

Res čudna je zadeva,
stiska te pri srcu,
v želodcu ven tišči,
in ti glavo zamegli.

Emocija, zverina mala,
ki v krempljih te drži,
ne da bi pokazala,
kaj zares jo muči.

Ona pravo čudo je,
povsod se vtakne,
in se ne odmakne,
dokler ne izhlapi.

Vlatka K., 24. 02. 09, 18.20

26
Nick
24.02.2009 18:47

Ja, in ne greš na Mali Lošinj, greš v Mali Lošinj na Lošinju. Saj vem za Čikat, Osor in Nerezine, ne se bat. Ampak dejstvo je, da proza ne zdrži pesniške svobode, ki je v primeru Lošinja tudi prozaično zelo pogosta. OK, saj greš na Reko in na Jesenice, na Mali Lošinj pa pač ne greš.

Proza mora “držati vodo”, kenede, pa magari s pomočjo Atlasa Sloven

In ja, vem za dejstvo, da je Veli Lošinj manjši od Malega, ampak to sta mesti in ne otoka.

27
~ nagajivka ~
24.02.2009 20:07

Mijau – #24: /”Pri meni je miška vedno doma, saj je privezana.”/

Privezana??? Aja??? A tko??? Ja boga tvoja miška, no … ;))

SICER SEM PA JAZ TUD’ PRIVEZANA NA TALE “DOM” … JEBELAMICESTA!!! :mrgreen:

Pa sej ne morem brez vas. Sem morala nujno – vsaj na brzake še zvečer malo pokukat kako kaj šefuješ. ;)) Hmnja, kar dobro ti gre. Sem zadovoljna.
No, ajd, Mijau, ti ki si moder mož, povej ti meni kako naj jaz brez vas?! A?
Saj ti kar povem: TEŽKO! NE MOREM! Manjkate mi! Pogrešam tudi pesnjenje. Kriza! (taka prijetna) :)))

Trenutek resnice:

Moje ime je nagajivka in sem odvisnica od doživljajev in doživetij. Eko.

:but I just love it:

:D

Z balastom??? Kakim balastom, Mijau??? Ti me kar zasipuj. Hvala. Ja, razumem tvoje pomisleke … ampak – ne, te ne ignoriram – le odgovarjam ne, sicer bi bankrotirala s časom in denarjem. Zato pa v tajmingu, ki mi je na voljo za net, raje pripesnim kakšno na blog. Nocoj na temo odvisnosti od poezije.

Evo, pa še VLATKA me je navdihnila s svojo emotivno (hvala ti Vlatka!). Jo pošljem z naslednjim komentarjem, spisala sem jo pa v abstinenčni krizi od … no, saj sem že povedala.

Lep večer in miren sen želim tebi in VSEM.

Do I have to say hello?!? :)))

http://www.youtube.com/watch?v=tJW_H8CYa0Q

28
~ nagajivka ~
24.02.2009 20:15

*Prostovoljna ujetnica sna*

Sem šla med ljudi,
med množico sanj,
vabile so vase …
v deželo svobode,
kjer pišejo zgodbe
se lastnih željá,
kjer čute obuja
igrivost duha,
brez tožbe, brez sodbe,
brez trnja, ki bode
nekogaršnjo dlan;
brez snovnosti jase
pričakovanj.

Zaplavala v svet
sem te poezije,
prepuščala toku
se njenih valov,
vzneseno, sproščeno,
v objemu oblakov,
kjer veter učil me je
plesnih korakov …
ovil me je v puhasto peno
brez spon in okov;
v iskrivem potoku
sem čaru magíje
pustila se ujet.

Zdaj v sen sem ujeta,
me primež omamlja
in sapo mi jemlje …
v slastju gejzirja
opaja duha,
naseljen v meni
dražesti prebuja,
teče po veni
v prekate srca,
končiče vznemirja,
me v nežnost zadremlje,
v strastje predramlja …
z dihljaji sem njega prežeta.

(by naga)

29
vlatka
24.02.2009 20:27

nagajivka,

ti le pridi domov…,potem bomo pesnili dalje – po stari navadi in kot Bog zapove.

TŠM***

30
24.02.2009 21:11

Mijau in Nick, kaj se sploh natezata okrog Velikega in Malega Lošinja – kaj še ne vesta, da velikost sploh ni pomembna???

31
vlatka
24.02.2009 22:02

olna,

:D :D in še res je. ;)

32
24.02.2009 23:09

Še tukaj pustim dotik. Tebi nagajivka in vsem, ki prihajate na te strani. Hvala ti za dotik in lepo pesem na moji strani :)

Macchu Picchu Peru – El Condor Pasa
http://www.youtube.com/watch?v=TevwHtODH9Q&feature=related

Na krilih sončne glasbe,
prinesla bom pomladi.
Z zrakom vezla sanje,
da vstala bi s pepela.

Odprla bom okove,
ki k tlom me zdaj tiščijo.
S toplino in mehkobo,
ker nočem bolečine…

Nikomur in nikoli.
Naj vsa se ta razblini,
ko jutro bo dišalo,
v vonjavah lepih misli.

Da tam s kotičkov ustnic,
nasmeh se v dan nariše.
Le z njim se v mali duši,
odpirajo cvetovi.

Le z njim oči žarijo,
v sreči in ljubezni.
Ko varnem si naročju,
vzbrstijo listki gajev.

Nihče te tam ne sodi,
ljubezen nima meje.
Drug drugemu predani
sta duši v svojem raju.

Morda nekoč me vzame,
z zaupanjem poboža.
Tako kot ljubi sonce,
ki išče se v svobodi.

33
24.02.2009 23:14

Mijau … tvoje zgodbe pa berem. Dober si v svojih pisanjih.

vse, vse najlepše vam želim :)

34
vlatka
24.02.2009 23:26

vilinčica,

samo objem :)

35
25.02.2009 09:24

Nick, imaš prav. Ko sem zgodbo pisal, bi moral iti sam za sabo še lektorsko tekst pregledat, pa mi ni bilo. Moral bi to napraviti takrat, ko si me na to opozoril, pa tudi nisem. To bom napravil sedaj, a le v mojem tekstu na Wordu (ali v Wordu?)

Malo sem te razjezil, kaj? Pa naj še jaz malo tebe požgečkam: Osor pa je na Cresu.

Pa ne zameri!

36
25.02.2009 09:25

Olna, ti tudi daš več na tehniko?

37
25.02.2009 10:20

Jaaaaa…

38
25.02.2009 11:48

VEROČKA VIII.

POČITNICE – 2. nadaljevanje

Z Lošinja sva po dveh prestopanjih prispela z avtobusom v Vodice. Tam sva se nastanila v hotelu in šla po večerji v posteljo. Počivat, se razume. Še vedno nama je šlo na smeh, ko sva se spomnila Veročkinega ponesrečenega gašenja.

Drugo jutro sva po zajtrku poiskala plažo, a nama tam ni bilo všeč. Ves dan je pihalo, tako da sva se zvečer odločila, da zjutraj kreneva naprej na ogled slapov Krke pri Skradinu, tako imenovani Skradinski buk. Dolina reke Krke s čudovitimi slapovi prevzame vsakega obiskovalca, če pa tako lepoto deliš z ljubljenim bitjem, pa je doživetje sanjsko. Bil sem tam pozneje še dvakrat, a ta prvi obisk mi je ostal najbolj v spominu.

V enem od jezerc pod slapom sva plavala, jaz sem skakal v temnozeleno toplo vodo z visoke skale, sončila sva se in na brisači objeta zaspala. Kar žal mi je bilo, ko je ura pokazala, da se bova morala od tam posloviti.

Sedaj se je pokazalo, da bova morala najino počitnikovanje usmeriti nazaj proti domu, zato sva se vkrcala na avtobus za Zadar. Tja sva prispela pozno popoldne, lačna in utrujena. Najprej sva se napotila na avtobusno postajo ter kupila karte za avtobus proti domu, ter se prepričala, da ta odpelje šele pozno zvečer. Hotel sem ugotoviti, ali nama ostane še kaj denarja za hrano. Izkazalo se je, da se bo izšlo prav na tesno. Nekaj malega sva pojedla kar tam na postaji, potem pa se sprehodila po bližnji okolici.

Glas prometne uslužbenke je oznanjal, da ima avtobus proti Ljubljani dve uri zamude, torej sva se s prtljago poleg sebe usedla na klop v čakalnici. Veročka mi je položila glavo na ramo in zadremala, jaz pa sem se trudil ostati buden, da ne bi zamudila odhoda.

Ne vem, kdaj sem zaspal, toda ko sem se prebudil, sem zgrožen opazil, da je čas odhoda najinega avtobusa pretekel. Prebudil sem Veročko in začela sva ugibati, kaj bi bilo v tem trenutku najbolje storiti.

Najprej sem se pozanimal, kdaj imava naslednji avtobus v smeri proti Ljubljani, ali proti Zagrebu. Izkazalo se je, da šele naslednji dan zjutraj, in sicer proti Ljubljani, torej nama bodo kupljene vozovnice še veljale.

Sedaj sva morala najti še prenočišče, kar ne bi bilo smelo predstavljati težavo, saj je bil kiosk z nazivom Turist biro le kakih sto metrov stran od avtobusne postaje. Ker je bila že pozna ura, nama je prijazna nameščenka dala napotnico za najbližjo privatno sobo. Kar z roko nama je pokazala hišo na drugi strani zaliva, kamor se je prišlo preko kamnitega mostu.

Hišo sva našla vso v temi, in na zvonjenje nama je čez čas odprl nek starejši moški v pižami in natikačih, z razmršenimi lasmi in pospanim izgledom. Na moje besede, da iščeva sobo, je samo zagodrnjal:

»Sve je zauzeto«, in nama zaprl vrata pred nosom. Še enkrat sem pozvonil, in ko sem mu povedal, da imam napotnico, ki sem jo plačal, se je opravičil, da je dobil pozno neke sorodnike, pa ni utegnil obvestiti turističnega biroja.

Nič ni pomagalo, šla sva nazaj do turističnega urada in tam povedala, kaj se nama je zgodilo. V tem trenutku se je tam pojavil tudi najin nesojeni gostitelj, samo s plaščem preko pižame, in hitel pojasnjevati uradnici, zakaj naju ni mogel sprejeti. Ne vem, kakšne posledice so bile zanj, ker se je polakomnil in ni hotel dela dobička od nočitev deliti še s turistično organizacijo, mi je pa bilo v majhno zadoščenje dejstvo, da vsaj tudi on ne spi, če midva z Veročko ne moreva.

Uradnica nama je potem ponudila drugo nastanitev, vendar pa je tista malo dalje. Pogledal sem na uro in ugotovil, da je že čez polnoč, zato se nama ni splačalo sprejeti te ponudbe. Vrnila mi je denar, midva pa sva pobrala prtljago in šla iskat kak prostor v parku, kjer bi morda lahko malo oddremala.

Po tihi ulici brez druge žive duše sva se pomikala počasi proti parku in iskala kak primeren kotiček. Ta se je pokazal na dvorišču nekega bloka v obliki črke L, kjer je bilo parkiranih nekaj avtomobilov, eden od njih pa je imel čez poveznjeno celo zaščitno ponjavo. V enem kotu dvorišča je bila senca za nizkim zidecom, kamor ni segla svetloba z ulične svetilke. Tja sva se napotila, jaz pa sem spotoma snel ponjavo s stoenke, kot se je potem izkazalo. Ponjavo sem uporabil hkrati za posteljo in za odejo, za zglavnik sva uporabila prtljago in poskušala zaspati. Utrujenost je pripomogla, da sva kljub trdemu ležišču zaspala, a ne za dolgo.

»Mijau, mijauuu«, se je oglasilo skoraj tik nad ušesom. Obrnil sem se in zagledal svetle oči mačkona, ki je srepo strmel vame in se drl na vse pretege.

»Šc!«, sem mu potihoma ukazal, saj sem se bal, da bo njegovo mijavkanje, ali pa moje kričanje koga od stanovalcev zbudilo, še posebej če bi bil tisti lastnik stoenke. Tako pri nas podimo mačke, a tisti očitno ni razumel slovensko, saj se ni dal odgnati in je še naprej zavijal. ‘Morda pa je to bil maček lastnika tiste ponjave?’, sem razmišljal in iskal kak predmet, da bi mu ga vrgel. Nazadnje sem sezul čevelj in zamahnil z njim ter končno mačka pregnal.

Kaj prida spanca tisto noč ni bilo, je pa to bila noč, ki se pomni. Odkar sva bila z Veročko ljubimca, je to bila prva noč, ko sva skupaj spala, da sva res samo spala.

Čim se je zasvitalo, sva se od tam pobrala in odšla proti avtobusni postaji ter na avtobus proti domu. Tisto ponjavo si nisem upal nameščati nazaj na avto, da me ne bi pri tem kdo zalotil, saj ne bi vedel, da mu jo v resnici vračam. V mislih pa sem se lastniku zahvaljeval in opravičeval.

39
25.02.2009 12:36

Pozdravljena Vlatka hvala ti :)

Danes sem prišla še nagajivkini glasbi prisluhniti…

Hvala ti sončna deklica:

Matia Bazar – Solo tu

Jeeeeeeeeeeeeeee :D Upam, da pridejo kmalu toplejši dnevi… In tale je prava danes za mojo dušo in srce.

40
25.02.2009 12:36

Seveda še pozdrav prav vsem na tej strani :)

41
25.02.2009 13:02

TUKAJ PA ŠE NEKAJ HITRIH VERZOV NA “SOL TU” Matia Bazar

Lahnih kril me tja ponesi,
vse do zvezd zaplujem s tabo.
V svojo pesem me umesi,
da ne pojdeva v pozabo.

In še jaz pridajam zraka,
da si duši dasta duška.
Res, da včasih sem napaka:
Je na glavi ena buška.

A prav kmalu jih izbrišem,
ko srce mi znova poje …
Verze, stihe, rime pišem,
včasih zdrijam kar po svoje.

Pa se kmalu spet obrnem,
zavrtim se skupaj z vami
Drobno zvezdico utrnem,
Nikdar nisem v osami :D

Bodite mi lepo… za lepši dan.

:D

42
25.02.2009 13:04

Izgleda sem si pirklica oblake :D zjutraj je sijal sonček… zdaj se je pa zoblačilo.

Če bo treba, si bom pa zapisala drugačno pesem ;)

Naj vam bo za dobro voljo… to je bila moja edina želja. Iz srca do srca :D

43
~ nagajivka ~
25.02.2009 14:37

Na hitrco en pozdrav VSEM – (v casu kosila mi je prijazen hotelir dovolil, da se smem za 10 minut presvercat na net preko compa na recepciji).

===

VLATKA #29: Aja??? To bi zame potem pomenilo, da se dolgo ne bi mogla pesniti … (((
Ampak jaz se ne dam!!! Miske najdemo luknje povsod, splazimo se magari skozi kljucavnico, ce je treba!!! :)))

TSM! Bacio te pa ze od vceraj caka na Vilinckovi strani ;)

===

OLNA #30: helou, ja, to pa podpisem tudi jaz! Tehnika & filingi. That’s it. (:D)

===

VILINCEK #32:

Lepo. Svetla in spodbudna pesmica. Upanje umre zadnje. Se dobro, da smo tako nastelani, knede? :)))

===

MIJAU #38:

Aha, zdaj vem od kedaj naprej se te drzi vzdevek “mijau” … ehehe! ;)))

p.s.. le na hitro preletela tvojo nadaljevanko; jo bom raje zvecer se enkrat v miru prebrala.

===

VILINCEK #39 + #41:

fajn te je spet videt tako preserno nasmejano in rimarsko razigrano! :D

Me veseli, da je tudi tebi “solo tu” tako sedla na dusco kot meni. Me je pa danes zjutraj prebudil in me razpolozil tale Arethin stiklc, ki mi tudi sicer vedno sede v uho, srce in se kam:

http://www.lyrics007.com/Aretha%20Franklin%20Lyrics/You%20Make%20Me%20Feel%20(Like%20A%20Natural%20Woman)%20Lyrics.html

Upam, da sem prav prilepila??? Za poslusanje pritisniti rdeco play tipko na desni strani.

Lep dan vsem. Ciao! :D

44
~ nagajivka ~
25.02.2009 14:41

Zgornji link je zal “gluh”, poskusam se tegale:

Le da sta tu play tipki na levi.

http://www.lyricsmode.com/lyrics/a/aretha_franklin/you_make_me_feel_like_a_natural_woman.html

45
25.02.2009 15:59

Hvala ti… Tudi zate nekaj žarkov. :)

Paul Carrack – Together

http://www.youtube.com/watch?v=455Z161u1Uc&feature=related

Te objemam in krasno mi bodi :)

46
vlatka
25.02.2009 19:01

nagajivka,

to poemni, da brez tebe težko gre :(

TŠM, in hvala za objem :)

Bodi mi lepo. :) :)

47
~ nagajivka ~
25.02.2009 21:01

Hejj! :D

Vilinček & Vlatka – hvala obema.

Vilinc – #45, glasbo, ki si jo prilepila, bom kasneje poslušala, šibam na večerjo, zmahana po celodnevnem sestankovanju in letanju po mestu. Sem si pa zato vmes (med pavzo) v notes zapisovala neke misli, iz katerih je nastala … hm, pesem? Začetno inspiracijo si mi dala pa ti – s svojo spodbudno pesmijo pod # 32. Čeprav je potem – ta moja zavila v drugačne vode. :)))

——————————————————————————

Vlatka; Saj res! Ma oštja! Kje je zdej ta naš šef?!? Ha? Mijau nas ignorira, razen z Veročko se takorekoč skoraj z nikomer ne ukvarja, prav, nobenih pozdravov od mene zanj – zaenkrat! :evil: ;)

Se javim še kaj več kasno nocoj. :)))

—————————————————————-

Pomlad je v mêni,
s sabo jo nosim,
pozimi, poleti,
v jeseni, vseskozi …
pa najsi bo snežno,
deževno, megleno …
je “sonce” edino,
ki z nitko svileno,
v srcu me nežno
žgečka … in obvozi
ovire mi sproti na poti;
ga vsak dan poprosim
naj dan mi začeti
ne da v nervozi …

Življenje je bežno,
vtkano v kopreno,
krhko, začasno,
bolj mučno kot krasno,
a eno je jasno:
trpljenje nobeno
ni vredno obupa …
Ko res je hudo,
pa veke zaprem,
se v mislih v nebo
gor na mesec povzpnem,
pogledam navzdol,
ko muka ne jenja,
ki seže globoko
tja pod pokrov …
in že se zavem:
da krivice in zlo
smrtonosnega strupa,
v dolini življenja
tej … večnega hrupa …
z višine neba,
kjer božajo žarki
iz sonca topline,
kjer so dimenzije,
mogočne miline
in večne svetlobe …
kjer druga luč sije
z zdravilnimi zvarki
na rane svetá,
od koder tegobe
pomen nov dobijo:
vmeščene v srcá
so v plane, ki zdijo
kot smisel se
širše, brezčasne,
ene … edine … celote duha.

Le pokrovko je treba odstreti
in iz drugega zornega kota –
se v sebi – iz sebe zazreti,
z očesom srca -
nov dan si spočeti.

48
25.02.2009 21:15

Vse lepo nagajivka, tam v širnem svetu. :) :)

Pesmice pa nič zate. :twisted:

49
25.02.2009 21:50

Perche, mia cara? Nessuni saluti?

50
25.02.2009 21:53

Nagajivka 47,

uh, tale je pa dobra. Kar v višine ponese, in potem so tegobe na zemlji videti tako majhne…

51
~ nagajivka ~
25.02.2009 22:28

Bin – #48

Hvala, čeprav bučnega utripa velemest ne prenašam ravno najbolje … še posebej zadnjih nekaj let, ko sem se že fajn privadila (razvadila) bivanju – v objemu miru in tišine. Ampak, hejj, kad se mora – nije teško! :)))

——————————–

Mijau – #49:

Amici miei tutti,
cari e “brutti”,
tanti saluti!
E anche per te
caro ragazzo,
k’ ‘maš tako
simpatično faco -
kadar te naga mal pojezi,
da pišeš v jeziku,
ki plete vezi,
kot v mafijskem kriku,
zdaj šef si za tri!!!

;)

———————————

Olna – #50:

Ja, vem, da je dobra. Jo prakticiram (oz. jo tako občutim in doživljam) že od nekdaj – in se je doslej vedno obnesla. :)) Kako pa ti rešuješ tegobe? Oz. kakšen odnos imaš pa ti do trpljenja – nasploh? Imaš kako boljšo filozofijo (zame) v rokavu? Saj ne, da jo nujno potrebujem … Ampak vedno je zanimivo slišati še kakšno drugo mnenje, izkušnje … In jaz sem vedno odprta za dobre, še boljše ideje. Te respectam, ker si teh itak vedno polna. No, mi zaupaš? Morda me pa s svojo idejo navdihneš za novo pesmico?

p.s.: zgornjo “pesem” sem danes zapisala ob pogledu na bedo številnih revežev in brezdomcev po brezpotjih (tega sicer lepega) večnega mesta – na eni – in na bogatunski blišč ljudstva – na drugi strani tega istega “brezpotja”. Z moje strani vse prevečkrat videna in od blizu doživeta kruta realnost, ki me vedno znova enako zaboli v dno srca in hkrati obuja neke meni jako neljube spomine …

52
~ nagajivka ~
25.02.2009 22:56

Ma to so težke teme
za ob tejle pozni uri.
Grem zdajle v kopel,
da duh vznesen
in poln neke druge vneme
morda spesni kaj -
za miren sen.

Pa še malo glasbe za tacajt. Evo, ista pesem – v dveh verzijah. V moški in ženski interpretaciji. Ista stvar, različni (slikovni) pogledi, različni zorni koti … ;))) Hecam se.
Tole (verzijo s Tracy Chapman) sem danes nekje ujela in jo imam zato že ves čas v ušesih.

http://www.youtube.com/watch?v=3bqof7qtsjw

http://www.youtube.com/watch?v=yFvQLSeQJzA

53
25.02.2009 23:05

Še eno pesem pošljem na tole stran.

Paul Carrack – If you believe in me

http://www.youtube.com/watch?v=nChvI28hEwQ&feature=related

54
25.02.2009 23:23

Še tukaj pridam to pesem :)
Paul Carrack – Satisfy My Soul

http://www.youtube.com/watch?v=i6-PTMpRkYo&feature=related

Želela sem si jasen dan,
da svet bi lep bil ves opran.
Pa pesmi tkala sem za vas
ki večkrat božate moj čas.

Želela znova sem zapet,
svobodnih kril si polet.
Da čutili bi moj nasmeh,
prižgala sonce sem v očeh.

Iskala v sebi sem pomlad,
v dobri volji našla slad.
Ker v mojem srcu še živi,
ljubezen širna ne zgori.

55
~ nagajivka ~
26.02.2009 00:15

Ljubezen širna ne zgori,
dokler le v tebi, draga moja,
drobna, večna iskra tli.
Da je lažja naša hoja,
si prinesla nam nasmeh,
dobro voljo in veselje,
da nas spremlja po poteh.

:D

———————————-

Evo mene – vse prerojene – iz kopeli, a vi pa vsi že v deželi sanj??? Noben’ga sogovornika že spet nikjer??? Mandy vas gleda! Teli Italijani so za moj okus “lih en mal” preveč čvekavi … ampak to, da pa Slovenci moškega spola ne premorejo iz sebe (npr. na ta blog) izliti več kot stavek, dva … na dan, pa tud’ ni za n’kamr, no! :razz: ;)

Sledi “pesem”, katere uvodna iztočnica (ob asociacijah v prvem delu) je nastala med smehom, ki me je zapopadel med namakanjem v mehurčkih. Zakaj smeh? Ker še zdaleč ni nasta(ja)lo to, kar bi človek pričakoval ob tejle čarobni uri – od ene nage. :)))

56
~ nagajivka ~
26.02.2009 00:38

:lol:

Lepo prosim, nikar ne imejte kakšnih napačnih “podnapisov” … ali pa perverznih asociacij – tako kot jih imam zdaj jaz, ko vnovič prebiram uvodni del – preden odpošljem … :))) (ah, viš, kaj dela drug’ zorni kot …)
To so dokaj resne, predvsem pa zanimive zadeve (vsaj zame!). Skratka, tole je nastalo, kot dopolnitev k prejšnji (#47), verjetno zato, ker me je Olna zbodla s posmehom??? na moje “polete v višino.” Ne, draga moja, nič niso “od tam” težave na Zemlji majhne, pač pa dobijo drugačen pomen. Na nek način “tam” precej močno in jasno začutim osmišljenost tudi zanje, pa kakorkoli se to že čudno sliši … žal pa ne znam vsega tega opisati. Oz. ni za širšo javnost. Le včasih kakšna tovrstna pesem kljub vsemu preveč zatišči … prileze ven precej oklestena … in za mnoge – čudaška. :)))

———————————-

Kot milni mehurček
moj duh je lahák,
a poln, nabit,
kot elektron.
V snu ga pogosto
odnese tja gor,
v višine, nad zvezde,
olajšan je spon …
Drvi z vso hitrostjo,
navzgor, brez zavor.

A kdo bi le to
lahko razumel,
če bi kar tako
na blog napisála,
vse to kar naslutim,
»tam gor« … že od otroštva
in vse kar začutim
v tem svetu poroštva,
ki razkriva se smel?
Naj kar ignoriram?
Naj malo zasviram?
Ves folk bi poskočil,
me za (še bolj) trčeno ‘mel,
al’ pa me določil,
da haluciniram!

Pa tudi … povedati
ravno ne znam.
Ker to je drug svet.
Gre za čisti občutek,
ki nima besed.
Četudi v simbolih
se delno izrazim,
le sebe! –
druzga nikogar
ne »izobrazim«.
Tam se odgovori
nudijo mnogi,
ne vsi! -
Le spoznanja,
za k’tera se
trudoma
v duhu
postavlja vprašanja.

———————————-

Zdajle sem se pa še nečesa spomnila: Zadnjič, tam pod “Romantiko”, se mi je tudi zapisala ena teh mojih “čudaških” pesmic … jo poiščem in prilepim v naslednji komentar. Zakaj? Ker sva ravno pred kratkim z Vilinčkom par besed rekli o – recimo temu – malo bolj poduhovljeni poeziji, ki nas (ne trdim, da vsakogar!) kdaj pa kdaj sama najde in se izlije na plano … v spontanosti lastnega notranjega fluida … pa žal ne naleti ravno na neko razumevanje (še manj na zainteresiranost) s strani bralcev.

Ah, ja … :D

57
~ nagajivka ~
26.02.2009 00:50

Kopipejstam izpod zapisa “Naj (o)živi romantika”, koment. #83:

———————————-

Hm …

Romantičen večer sinoči,
z luno polno je na nebu -
me odnesel tja nad zvezde
proti belemu galebu,
ki modrosti svoje toči.
Pa pristavila sem čašo,
vanj ujela drobno kapljo,
vase izlila in shranila
hip svetlobe – dolgo mašo …
V tej čarobni galaksiji
se razlega “glas tišine”,
se naseli notri vame
v misteriozni simfoniji.
Šepeta mi “note tihe”,
vsrka pesem se v globine.
A kako naj to opišem,
če besed teh ne poznam?!?
Naj zapojem? Naj narišem?
Bi trudila se zaman …
To je pesem, ki potuje,
to je pesem brez lastnika.
“Avtor” vsak jo oblikuje,
je neskončna nje oblika.
To je pesem, ki privzdigne
me vse do višin duha,
kjer združene so paradigme
in zvenijo vsi glasovi -
en’ga – skupnega srca.

http://www.youtube.com/watch?v=9xrHAt3SDdA&feature=related

———————————-

Tole je pa že čist’ preveč za en večer, a? … Adijo pamet bote rekli? Pa rečte! Vsekakor vam iskreno želim lahko noč – in miren sen. Če vas pa v snu slučajno odnese kam “tja gor”, se pa nemara celo srečamo in kakšno po moško rečemo. :)))

58
26.02.2009 00:57

Jaz sem na zemlji… jaz sem to noč na zemlji in sem te prebrala :D

Zbrisalo pa mi je pesem, ki sem jo pisala direkt v okno mojega bloga (zablokiral račuanlnik) … a je že moralo tako biti, ker ni bila tkana iz sanj… Mogoče celo preveč v realizmu :)

Nočka in lepo mi bodi… draga moja Nagajivka :)

Lepe sanje … sicer pa znamo zaplavati tudi v višave :)

59
26.02.2009 00:59

Kot milni mehurček
moj duh je lahák,
————————-

Poznam ta občutek, ga poznam :)

Nad vse mi bodi lepo…

60
26.02.2009 07:49

Nagajivka, moram te opozoriti, da brzdaj svoj jezik. Morda se niti ne zavedaš, kakšne posledice ima lahko zate, ker si uporabila besedno zvezo “brez zavor”.
“Drvi z vso hitrostjo,
navzgor, BREZ ZAVOR.”

Ali ne pomisliš, da bi to lahko prebral tudi Tomaž Domicelj, ki je nekoč že tožil, pa ne nekega nepomembnega državljana, ampak kar Nacionalno televizijo, ker si je drznila uporabiti to zvezo za oddajo, v kateri je bil voditelj Jonas.

Svetujem ti, da se malo pozanimaš, če ni medtem vložena proti tebi tožba, sicer boš morala ostati v Italiji, dokler ne nastopi zastaranje, kar pa bi mene, in še koga, zelo potrlo.

61
26.02.2009 11:25

Berem mijau-a :D

Lušni ste :)

Nagajivka ti se nič ne zaviraj… kar piši v vseh smereh.

62
~ nagajivka ~
26.02.2009 13:11

Vilinček – #58, #59, #60:

Žal mi je za tvojo pesmico, ki se ti je (spet?) izgubila … Viš, to je pa zato, ker se ne držiš lastnih obljub, da ne boš več pisala direkt v okenček … Te še ni izučilo??? (Hecam se!)
No, pa saj v resnici se ti pesem ni izgubila … še vedno jo imaš nekje v sebi zapisano in bo slej ko prej priletela iz tebe.
Komaj čakam! :D

Nocoj, če bo le možno, si bom vzela čas in obiskala tvojo in še kakšno drugo stran. Te dni sem še na Eho-bit komaj uspela prit’. Še v »Po-jezijo« v zadnjih dneh nisem niti pošpegala, prisežem. Moram preverit, če se vsaj tam kaj dogaja???

Dragi moj milni mehurček, zelo me veseli, da me vsaj kdo tule razume (poglej, Olna me recimo najprej sprovocira, potem pa ignorira). Sicer pa moja sinočnja poanta ni bila toliko v občutenju milnega mehurčka, kot bolj pri tistih doživljajih, ki jih med »poletom tja gor« – (v meni že dokaj poznane svetove), doživljam precej intenzivno, včasih celo tako, da je že prav obremenjujoče. Ker me prime, da bi kdaj izkričala kaj od tega – svetu! Potem si pa raje premislim, da me ne sežgejo na grmadi. V tem smislu je bolje, da se zaviram.
Da na splošno v izražanju sebe nisem pretirano zavrta, ti bo pa marsikdo potrdil.
Ane, Mijau? ;)

———————————–

Mijau – #60:

Ja, imaš prav. Pa saj sem najprej res mislila uporabiti besedno zvezo »brez zapor«, potem sem se pa spomnila, da bi bilo še huje, če bi me tožil Jonas. Ta je bolj nevaren od Tomaža. Gemblerji po duši so namreč mnogo bolj opasni od kantavtorjev. Sicer pa … tudi, če bi se to zgodilo, se ne bi sekirala. Saj imam za take primere vendar dobrega mediatorja za sabo, ki je izkušen star maček (poudarek je na maček), ki bi me, tako kot vedno, rešil iz zagate. Sploh pa … Mijau! Kako vezo ima vse to z Italijo??? Viš, ti lokalpatriotski občutki, ki so nič drugega kot zgolj psihološki moment zaradi (kao) fizičnih razdalj, se ti pa pojavljajo zato, ker ne verjameš v dušni svet! Lej: moj duh ne pozna meja. Ma ni važno kje sem, za bitja, s katerimi sem naprimer v duhu tesno povezana, je vseeno kakšna razdalja je med nami. Štekaš? Nenazadnje: tudi, če bi bila v Nikaragvi, ni vrag, da od tam ne bi našla povezave z ljudmi, ki so mi dragi – preko (inter)neta.

:)))

———————————–

Tko. Zdaj grem pa na kosilo, potem pa veselo na delo naprej. Imejte se lepo, v kratkih rokavih vam pošiljam malo tople mediteranske klime z veliko sonca (ta hip kaže +16° C na mojem balkonu!) in še malo glasbe zapovrh. Če bo vse po sreči, pritipkam še kakšno nocoj, več kasno.

http://www.youtube.com/watch?v=sQVPR71QdHA&feature=related

Da pa ne boste rekli, da se mi je čisto utrgalo, priložim še malo dobrega starega reggae-ja, recimo tegale, ki me zmeraj v dobro razpoloženje spravi. Pa si želim, da bi še vas. VSE!

Ciao! :D

http://www.youtube.com/watch?v=nQlOLARxC_A&feature=related

HEJJ! PA ŠE TOLE, PA ŠE TOLE!!! NUJNO!!! ;)

http://www.youtube.com/watch?v=4VcrusR2oqI

63
26.02.2009 14:05

Nagajivka, saj te ne pogrešam fizično. Da le do srečanja blogarjev prideš nazaj.

Kar se pa tiče očitka Olni, češ da je bil njen komentar posmehljiv, pa mislim, da nimaš prav. Kolikor sem jo po komentarjih spoznal, cenim njeno mišljenje in njen smisel za humor.

Sedaj si pa dajte roki, prosim! (Navsezadnje sem tu nekaj kot šef, kajne?)

64
26.02.2009 14:55

Nagajivka 47 in 62,

misanderstending! Moj komentar pod 50 ni bil niti malo posmehljiv (moj virtualni prijatelj mijau je razumel pravilno, me posebno veseli).

Eden od mojih načinov, da se spopadam s tegobami tega sveta je, da stopim nekaj korakov nazaj – potem je distanca do problema večja, horizont je malo širši in s tem vključuje še kakšne relacije…ki potem tegobo običajno vsaj nekoliko relativizirajo.

Ne vem, koliko si stara, ampak najkasneje tam nekje od 45 ali 50 dalje, spoznamo nekaj, kar nam bo – če imamo nekaj širine – najverjetneje pomagalo do konca naših dni: CARPE DIEM.

Pa še eno berglo imam, ki mi zelo prav pride – humor. Seveda so neke meje tegob (trpljenja), kjer humor ni več na mestu oziroma si z njim ne morem pomagati, a to so že res ekstremne situacije. Ki pa seveda v življenju tudi morajo biti. V splošnem ti pa lahko povem, da z vsemi vrstami humorja, tudi črnega, pa z dobro mero samoironije, premagam marsikatero turobno razpoloženje, pa še komu v okolici pomagam, če se ne jemljem izključno na smrt resno.

Med kopico puhlih fraz, ki pljuskajo ob nas vsakodnevno, zanesljivo niso prazne tiste misli o smehu – da smeh osvobaja, da je dan brez smeha izgubljen dan, da je smeh zdrav in širi pozitivno energijo…

Moj odgovor pa je majčkeno pozen zato, ker me delo baše in včasih nalašč ne pogledam na bloge, ker me prepogosto potegnejo noter…

Uživaj, kolikor ti čas dopušča – tudi v tem smislu: CARPE DIEM!

65
26.02.2009 15:06

Mijau,

imaš (še en) plus pri meni. :)

Ampak zakaj si morava z Nagajivko podati roki (lepo, da si uporabil dvojino, to je že redkost) – a nisi pred časom predlagal poljuba sprave, ki ga izmenjava preko mediatorja? Si si premislil?

Pri epu o Veročki me skrbi samo, ali bo happy end? Happy endi so tako sladki… :)

66
26.02.2009 15:51

Olna, sedaj sem se spomnil, vendar ne vem več, komu sem ponudil mediacijo. Skleroza.

A ti imaš še vedno rada pravljice? Evo ene kratke:

Fant je zaprosil dekle, da bi se z njim poročila.

Ona je rekla: “Ne!”

In tako je fant živel srečno vse do svoje smrti.

67
26.02.2009 16:00

Malo sem si sposodila vašo stran, kjer se lahko pritožujem po mili volji… Ne pritožujem se nad vami :D Gre za čisto moj osebni problem, a morala sem se nekje spihati, če se že pri sebi ne morem :D

Lep dan vam želim :)

68
26.02.2009 16:40

Mijau,

mediacijo si ponudil Nagajivki in meni, na Erosu. Nič hudega, če Rozika malo dela. Nič ne boli, pa vedno kaj novega izveš…(ojej, ta ima tudi že brado…).

Hvala za pravljico. Moj dodatek: kaj pa če je bila ona še srečnejša?
:) :) :)

69
26.02.2009 16:43

Vilinček, kje si se spihala??? Samo tole tu, simbolično? Potem pa že ni bilo hudega, če tako malo potrebuješ, da se je poleglo?

:)

70
26.02.2009 17:14

VEROČKA IX.

IZDAJA

Bilo je nekje proti koncu poletja, ko se je moja sestra odločila, da obiščemo najinega brata; ki je delal v Nemčiji. Na pot smo se odpravili svak, moja sestra in njihov mali sinček, ter jaz z njihovim avtomobilom. Sam takrat še nisem imel avta, niti nisem vedel, da ga bom kdaj imel.

Nismo se odločili za najkrajšo pot, ampak smo hoteli videti čim več sveta, zato smo krenili proti Benetkam, pa preko Verone ob Adiži čez Brenerski prelaz in Innsbruck proti Muenchenu. S sabo smo vzeli šotor in plinski kuhalnik, ter si hrano pripravljali v glavnem sami. Le enkrat smo taborili (ali, kot je mali nečak rekel – šotorovali) v kampu, sicer pa vedno kot cigani na črno. V vsakem od navedenih mest smo se ustavili za ogled, tako da je naše potovanje trajalo kar teden dni. Morda bom kdaj bolj podrobno opisal to zanimivo potovanje, a za zgodbo, ki jo pišem, je bolj pomembna vrnitev.

Jaz sem pogrešal Veročko, pa sem ji iz vsakega mesta, kres smo se ustavili, poslal razglednico. Nekatere od teh je dobila šele potem, ko sem bil že doma.

Ko smo se po napornem potovanju vračali v domače mesto, je bil že pozen večer, a je svak avtomobil usmeril v ozke ulice proti mojemu domu, da najprej odloži mene.

Nekaj sto metrov pred našo ulico avtomobilske luči osvetlijo mlad parček, ki se je držal za roke, ki pa je nato hitro smuknil v neko vežo, ko se je uzrl. Najbrž nista prepoznala avta, ali videla, kdo je bil v njem, toda jaz sem v tistem hipu prepoznal par. Da se ni samo meni zdel znan, je potrdila sestra, ki ji je izletelo »Ali ni to…?«, in obmolknila.

Tudi jaz nisem nič rekel. Niti ne bi mogel. Sestra z družino me je pospremila še v stanovanje, da pozdravi očeta in mamo, a so se zelo hitro poslovili, opravičujoč se z utrujenostjo.

Jaz sem se brez besed in brez večerje odpravil v svojo sobico, še prej pa zaklenil vhodna vrata, ki niso bila sicer nikoli zaklenjena, odkar sem Verico prvič ponesel skoznje. Ležal sem v temi, a spanec me ni in ni hotel odrešiti turobnih misli. ‘To je torej konec’, sem pomislil.

Pozneje zvečer sem zaslišal tihe korake po hodniku in pritisk roke na kljuko, a vrata se niso vdala. Čisto počasi se je kljuka dvignila in koraki so se počasi oddaljevali. Srce mi je hrepenelo po njej, a razum mi je narekoval, da moram ostati trden, da jo moram pozabiti, saj je nisem bil pripravljen deliti z nikomer.

Poznal sem tega fanta, s katerim se je Verica sprehajala. Stanoval je v isti hiši z materjo, le da v pritličju, in poznal jo je že dlje časa, kot jaz, ki sem se sem preselil šele pred kratkim. Bil je nekaj mlajši od mene in bi bil po letih morda celo primernejši zanjo. V hiši je bilo še več družin, in v eni od teh so imeli tudi hčerko, leto starejšo od Verice. Mi štirje smo se tudi malo več družili med sabo, kot z ostalimi stanovalci. Verica je imela doma gramofon, na katerem je vrtela svoje in moje plošče, mi pa smo na hodniku skozi odprta vrata poslušali glasbo in se učili plesati. Ta fant, klicali smo ga Čarli, je že od vsega začetka raje plesal z Verico, jaz pa tudi, vendar smo se pri plesu menjavali, dokler simpatija med nama z Verico ni prerasla v nekaj več.

Nekako me je to spominjalo na osvajanje Divjega zahoda. Jezdeci so se spustili v dirko in tisti, ki je bil najhitrejši, si je izbral najlepšo parcelo. In ko je bila »parcela« moja, sem smatral vsak vstop sosedov na mojo parcelo za grob prekršek, če ne kaj hujšega. Sploh ko sem parcelo zakoličil.

Kakor sem Čarlija zasovražil, nisem hkrati mogel sovražiti Verice. Samo mi je bilo ob pomisli nanjo strašno hudo. Nisem mogel ne jesti, ne spati, in če bi imel kam odseliti se, bi to storil. Saj poznate tisto: daleč od oči, daleč od srca.

Ona pa tudi ni nič pomagala, da bi jo lažje pozabil. Vse dni je navijala gramofon in nanj polagala vse tiste plošče, ki sva jih oba rada poslušala, najraje take z ljubezensko vsebino in objokovanjem končane ljubezni. Kar naenkrat je postala strašno pridna. Po večkrat na dan je nesla smeti v kante na dvorišču, ali šla po vodo, spravila se je ribat leseni pod na hodniku, na našem bivšem plesišču… Vedela je, kdaj bom prišel iz službe, pa je kot po naključju ravno takrat nesla smeti po stopnicah. Pogledala me je z žalostnimi očmi, jaz pa sem obrnil obraz vstran, saj nisem hotel, da vidi v njih solze.

Potem je uporabila še eno orožje. Dala si je postriči lase. Kitke so šle stran in nova frizura jo je napravila malo starejšo, a še lepšo. Ko sva se srečala, si nisem mogel kaj, da se ne bi za njo obrnil.

Tako me je mehčala, da sem sam pri sebi iskal opravičilo za njeno nezvestobo. ‘Kaj, če sta se takrat slučajno srečala? Kaj če se nista prej držala za roke, dokler nista zaslišala avta, pa jo je prijel za roko, da jo potegne na varno?’ Nič nisem ponosen na to svojo držo takrat, a nisem se še vdal. Ko je nek moj prijatelj prišel k meni in me vprašal, če je res, da z Verico nisva več skupaj, sem mu pritrdil.

»Pa nimaš nič proti, če jaz poskusim pri njej?«, me je še vprašal.

»Ne, izvoli! Kar se mene tiče…«, sem odgovoril, in pri tem škodoželjno pomislil, da če je že jaz nimam, je morda tudi Čarli ne bo imel, hinavec.

Tako sem se mučil kake tri tedne in kdo ve, kako bi se končala ta romanca, če ne bi Verica vzela stvar v svoje roke. Nek večer, ko sem se v pižami odpravil čez dvorišče na stranišče, nisem za sabo zaklenil vrat, saj sem se nameraval kmalu vrniti.

Ko sem se vrnil, sem zaklenil vrata, sem slekel plašč in zlezel pod odejo. Dve topli mehki roki sta me objeli, od solz mokri obraz je pritisnila ob moj, in vsi moji sklepi, da bom moško prenesel konec razmerja, so splavali po solzah. Tudi Veročka je začutila, da mi je pižama napoti in mi pomagala, da se je čimprej osvobodiva.

Če sem prvič jaz njo ugrabil, ko sem jo ponesel čez prag, je sedaj ona ugrabila mene.

71
26.02.2009 17:38

Kje sem se spihala?

Tukaj, kjer je namenjeno pihanju :D A je bolj za šalo.

http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/01/19/po-jezija/#comment-1655

72
~ nagajivka ~
26.02.2009 21:53

Mijau – #63:

/»Nagajivka, saj te ne pogrešam fizično. Da le do srečanja blogarjev prideš nazaj.«/

Wihihi. Prav. Če me pa ne pogrešaš fizično, potem se bom pa blogerskega srečanja udeležila le V DUHU, o.k.? ;)))
Sicer pa sem imela, kot veš, v planu tudi sama zorganizirati srečanje za našo ožjo (in širšo) pesniško-prozno ekipo, predvidoma konec junija, začetek julija.
Pa ne mislim le v duhu. ;))
Najverjetneje nekje v Ljubljani. A o tom potom.

————————-

Somewhere …

http://www.youtube.com/watch?v=XedLEn7Q_-s&feature=related

+ Evo ruke. :D

http://www.youtube.com/watch?v=HrCWas7q4Sc&feature=related

—————-

Olna – #64:

Wuf … kar odleglo mi je. Veš, malo je manjkalo, pa bi se resno zasekirala, da me niti ti,
ki te zaznavam na frekvenci ’sorodnih duš’, ne kapiraš in da se mi posmehuješ.
Hvala za pojasnilo. To si pa tako napisala, kot bi poskenirala tudi moje misli …
Ja, humor je res zelo priročna bergla na popotovanju skozi življenje. ;))
Si me spomnila na davni dialog s sošolcem na faksu, ki je zaradi nekih trpkih dogodkov bil svojega dni tako neskončno zamorjen in zagrenjen, da je gojil resne suicidalne misli. Zaupal mi je kdaj in na kakšen način bo napravil konec in si celo preskrbel (videno!) pripomočke za to dejanje. In veš kaj? Globoko v sebi nisem niti trznila ob tem. Le rekla sem mu: »Ma ne boš ti tega naredil, ker te poznam. Imaš to »smolo«, da je preveč humorja v tebi.« No, ta fant, danes možakar, na srečo humorja v sebi ni nikoli izgubil do te mere, da bi uresničil svojo napoved … in še danes dokaj zadovoljno živi, predvsem pa ustvarja s polno paro.

:)

———————————–

Vilinček – #67:

Si me nasmejala. :lol:

Sem ravnokar pošpegala v Po-jezijo … a veš kaj?!? S tem svojim pihanjem tudi tam nisi dosegla niti treh boforov, ma to še za en pošten maestral ni! Tole je bolj bonaci podobno. Ti kar privihari in zapihaj s polnimi pljuči, kadar te kaj tišči … ali pa le malo požvižgaj v eter. Po želji. Da se le prevetriš …
Evo, tale (na mini youtube) je pa zate in za vse nas – »pihalce v veter«. :)))

http://www.lyricsmode.com/lyrics/s/stevie_wonder/blowing_in_the_wind.html

———————————–

#70 (Veročka):

Waw. Ganljiva zgodbica, Mijau. Ja, viš, kaj vse ta čudežna ljubezen zmore? Predvsem ne zameri, če pa že, potem pa hitro odpušča. Zdajle sem se spomnila na prvo pismo Korinčanom, ki je meni eden redkih najljubših in najlepših svetopisemskih tekstov.
Pa bom izkoristila priložnost in delček te vsebine napopala na blog – z namenom, da vsi skupaj malo osvežimo spomin na večno temo: »aaam … kaj je že to Ljubezen???«

————————————

“Ko bi govoril človeške in angelske jezike, Ljubezni pa ne bi imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vso vednost in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, Ljubezni pa ne bi imel, nisem nič.
In ko bi razdal vse svoje imetje in ko bi žrtvoval svoje telo, da bi zgorel, pa ne bi imel Ljubezni, mi nič ne koristi.”

“Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, Ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese.”

————————————

Veročka. Zanimivo ime, oz. izpeljanka imena (v sopomenu na zgornjo temo) VERA.
Vera v Ljubezen.

In še tole je moj džubox nocoj zate izbral, medtem, ko sem brala o njenih kitkah:

http://www.youtube.com/watch?v=sO2CAnfYxyg&feature=related

:)

————————————

Meni se je pa danes toliko dogajalo, da bi lahko knjigo napisala. :))) Pa ne mislim na službeni del, pač pa na tiste drobne dogodke, ki so zaznamovali moj dan. Med drugim sem se na hitro srečala s stanovskim kolegom in dolgoletnim prijateljem, domačinom, ki je en tak simpatičen gay, čisti umetnik po duši, posrečeno bitje, ki me vedno nasmeji. Dogovorila sva se, da čez vikend obiščeva baziliko sv. Petra v Vatikanu in greva po dolgih letih spet skupaj občudovat poslikave renesančnih Michelangelovih umetnin.
Se že veselim.

Ne vem, če mi bo nocoj zneslo še kaj spesnit? Rada bi vsaj na hitrco obiskala še Vilinčkov blog, pa Vlatkin, pa še kam pošpegam, če bo čas. Zdaj pa šibam na večerjo. Lačna kot volk! Zakaj sem vedno tako lačna – kadar spremenim klimo???
A se še komu to dogaja? :shock:

Hungry Like The Wolf?? Duran Duran :))

http://www.youtube.com/watch?v=MM6yzYp5yJ4&feature=related

Objem vsem.

———————————————————————-

dopisujem, oz. naknadno prilagam:
(2008)

KER … JE …

Nikoli ni nehal biti!
Niti za dan, niti za hip.
Vsidran, zasidran
iz neznanega vzroka … spočeti utrip.

Nikoli ni bil drugačen!
Niti za hip, niti za tren.
Vgnezden, zagnezden,
v najnežnejšo zibel … je bil porojen.

Nikoli ni od tam odšel!
Niti za tren, niti čez noč.
Priseljen, naseljen,
v temini viharjev … ohranil je moč.

Nikoli ni bil preganjan!
Občuten, vtisnjen v srce.
Tam je … in ostaja,
sprejet v popolnosti … kakršen je.

(by naga)

http://www.youtube.com/watch?v=5GFQgZX1mkA&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=lxZ_87PkZTs&feature=related

*

73
27.02.2009 00:24

Hvala ti draga moja Nagajivka :) Blowing In the Wind..

Ful dobro. Poznam pesem in v mladosti smo jo veliko prepevali… oz. sem jo igrala tudi na kitaro :)

Te objemam. Zdaj še grem kaj zapisati na svoji strani in preposlušati pesmice :)

74
27.02.2009 01:09

Draga nagajivka. Mislim, da nisi razumela vsebine mojih pesmic in pomen mostov.

Mislim, da ne.

Gre za eno mojo vizijo, ki sem jo videla že v začetkih svojega pesnjenja… Prva pesem je bila spisana že leta 2006.

Moji mostovi ne nosijo okov. Moji mostovi so svobodni … čeprav tudi združujejo življenja oz. vse smeri… A so svobodni.

V zadnjem delu vsebine, pa se obračam k ljubezni, k intimi… k zaupanju … k naravi. Pod svobodnim soncem… bitje dveh src… pogled v prihodnost.

Te objemam.

Vse vse najlepše ti želim. :)

75
27.02.2009 01:11

Podrobnejšo razlago pa si lahko prebereš na moji strani.
Predvsem prve pesmice.

In takoj pod vsebino tudi druge. :)

76
27.02.2009 10:20

Dragi šef Mijau, siva eminenca Nagajivka in ostalo moštvo (pravzaprav ženstvo), malo vas bom v bližnji prihodnosti zanemarila, ker me (skoraj) celo zahteva en projekt, ki ne more brez mene! Prebirala vas bom sicer sproti – v osvežilnih pavzah med delom – , že zato, da mi ne uide nadaljnja usoda obeh golobčkov, M & V.
Imejte se skrajno!

77
27.02.2009 11:02

Jao, Olna! Spet moram intervenirati. Nagajivka je samo eminenca, siv sem pa jaz. Ona je v cvetu let.

Če bo treba na mediacijo – evo, tu sem.

78
27.02.2009 11:28

tudi tu vam malo pomaham v pozdrav za lep dan :)

Bodite mi nad vse lepo … :)

79
27.02.2009 16:01

Virgenes del Sol(Musica Instrumental Andina)Charango…

http://www.youtube.com/watch?v=2zv3bvVQkrc

Trenutek ustavim,
na vaši še strani.
Vas z rimo pozdravim
s soncem na dlani…

Da vikend bi lep,
nam izpolnil vse želje.
In ko segli bi v žep:
bi v njem našli veselje.

Če pa bil bi razgaljen, :D
brez žepov in hlač.
Naj dan bo zahvaljen,
in le sreča krojač.

Na kožo krojena,
naj toplo se sprime.
Kot sončna koprena,
vas ponese v višine :D

Vas objemam in lep prelep vikend prav vsem na tej strani… Še posebno maham moji Nagajivki :)

80
vlatka
27.02.2009 16:08

mijau,

70,

še mene si spravil v solze. kako si mogel držati mulo, brez, da bi vprašal za vzrok?

81
vlatka
27.02.2009 16:09

Vsem lep dan želim in prenašam na vas malo toplote, ki jo imamo na Obali. :) :)

82
27.02.2009 16:22

še to v predzadnji kitici je lahko namesto SREČA , tudi LJUBEZEN… podajata si namreč roko.

Naj si vzame vsak tisto, kar mu je blizu :)

Topel objem. :)

83
27.02.2009 17:29

Vlatka, tvoje vprašanje me je spomnilo na en vic.

K sodniku za razveze je prišel moški, ker bi se rad ločil. Na vprašanje, kaj je vzrok, je pojasnil:

“Ker mi je žena rekla, da sem trotl”.

“To pa ni nič takega. To v jezi rečemo drug drugemu, pa ne mislimo tako. Boste že morali bolj podrobno razložiti, ob kaki priliki vam je to rekla.”

“Ja, tako je bilo. Prišel sem prej kot običajno domov iz službe, in sem našel ženo golo z nekim moškim v postelji. Vprašal sem: Kaj pa vidva delata? Pa mi je žena odgovorila: Kaj ne vidiš, ti trotl?”

84
27.02.2009 17:52

V ustvarjalni pavzi še en vic od mene.

Gospa srednjih let sedi v zdravniški čakalnici. Ko zagleda na steni zdravnikovo diplomo, se ji ime zazdi znano in spomni se, da je to njen sošolec iz gimnazije.

Ko se zdravnik pojavi na vratih ordinacije, gospa ne more verjeti – ta ostareli, sivolasi, zgubani možakar da je njena generacija?

Pozneje ga vpraša:”Ali ste morda hodili na Bežigrajsko gimnazijo?”

“Ja,” odvrne zdravnik, “zakaj vprašate?”

“No, a se me res ne spomnite?”
reče gospa.

“Ne, žal,” odgovori zdravnik. “Kaj pa ste predavali?”

85
vlatka
27.02.2009 18:18

mijau,

:D :D

86
28.02.2009 11:19

Malo priplesala, da vas pozdravim… požulim in grem dalje. :D

Nad vse lep dan vam želim. Sonček sije in ga je škoda zapraviti za ekranom :)

87
28.02.2009 18:04

VEROČKA X.

JE T’AIME

Nekoč me je Veročka vprašala, v kolikih jezikih znam reči »ljubim te«. Naštel sem ji osem različnih izrazov in oba sva se strinjala, da najlepše zveni v francoščini. Pa ne samo to, tudi najhitreje se pove. Samo dva zloga. Posebno pride to do izraza, ko gre strast proti vrhuncu. Takrat se sliši kot ena beseda: »žetemžetemžetem«. Bolje in bolj sigurno, kot pa »Oh, Milan!«

V pismih, ki sva si jih pisarila, ko se je začelo novo šolsko leto, je postal to že obvezen dodatek pred tistim »Tvoj« ali »Tvoja«. Pisma sva pisala, ne glede na to, ali se bova še tisti dan videla ali ne.

Tudi sicer ni bilo nekih posebnih novosti v najinem odnosu, tako da sem počasi pozabljal tisti neprijetni dogodek, ki bi naju skoraj razdvojil. Vendar pa je ta izkušnja povzročila, da sem postal še posebno previden. Vedno sem nosil s seboj zalogo kondomov, ker na eni strani nisem želel Veročki pokvariti mladosti, na drugi strani pa sem se hotel prepričati, da ji lahko zaupam. To pa je terjalo svoj čas.

V tem zadnjem letniku njenega šolanja je prišlo pri njej še do ene spremembe. Neka njena sošolka ji je ponudila, da lahko pri njej v mestu počaka name, tako da mi prihrani potovanje še do njene babice. Pri njej lahko tudi prespi.

Ta kolegica je s svojo materjo in mlajšo sestro stanovala v lepi starinski vili blizu nogometnega stadiona. Njena mati je bila ločena in je imela že tudi novega ljubimca, s katerim pa se je sestajala pri njem, tako da je obe hčerki navadno vse noči puščala sami. Vsaj jaz, ki sem v tisti hiši tudi nekajkrat prespal, gospe nisem nikoli srečal.

Zato pa sem tam srečal znanega nogometaša, ki je igral za nekoč močnega jugoslovanskega prvoligaša, in to mi ni bilo všeč. Čeprav sicer navdušen športnik, sam ne spadam med nogometne navijače in na stadionu sem doslej spremljal le eno tekmo takratne reprezentance. Sedaj pa tri mlada dekleta v hiši, ki sprejemajo nogometaše…

A Veročka mi je še vedno pisala Je t’aime in to me je pomirjalo.

Dokler nekega popoldneva nisem šel k njeni babici, a je tam ni bilo. ‘Torej je v mestu pri sošolki’, sem sklenil in se odpravil tja. A tam je tudi ni bilo. Njena kolegica mi je malo v zadregi pojasnjevala, da je Verica bila tu, a je odšla, in ona ne ve, kam. ‘Najbrž je odšla na postajo, da me obišče na mojem domu, jaz pa jo tukaj iščem’, sem sam pri sebi potolažen sklenil. ‘Ali pa je z nogometašem’, mi neki vrag ni dal miru.

Pa ni bila z nogometašem. Ko sem se skozi mestni park vračal proti postaji, sem jo spoznal že od daleč. Njeno hojo bi spoznal med tisoči. Tudi to, da se drži za roko s fantom, sem že spoznal. Le fanta sem videl prvič. Potem je zagledala tudi ona mene, ker je v hipu spustila fantovo roko. Pretemno je bilo, da bi videl, če je zardela.

»Kdo je to?«, sva skoraj istočasno vprašala midva. Pogledal sem svojega rivala. Bil je nekaj manjši in mlajši od mene. Verica naju je predstavila, vendar se nisva rokovala. Njegovo ime sem si zapomnil, a ga ne bom obelodanil, saj sem pozneje dosti slišal o njem, ali ga videl na televiziji. Postal je v Sloveniji dokaj znan pevec, nisem pa njegov fan.

Nekako sem izdavil »Adijo« in se oddaljil.

Ko sem odhajal, se nisem ozrl. Hodil sem brez cilja, v prsih me je stiskalo, srce pa mi razbijalo, kot da hoče izskočiti. Tudi nebo je začutilo mojo stisko in začelo je rositi. Imel sem dežni plašč, a bil sem razoglav in brez dežnika. A to me ni motilo, Kdo bi se oziral na dež, ko se mu življenje sesuva. Ko sem tako nekaj časa hodil, sem se iznenada znašel na mostu. Pogledal sem čez ograjo in nekje daleč spodaj uzrl črno vodo, v kateri so odsevale luči z mosta. Voda je bila enako črna kot moje misli. ‘Ali se sploh splača še živeti?’, sem se spraševal. Reka pa me je vabila, naj skočim dol. Tam bom našel tolažbo. Nisem pomislil na to, da bom starše, brata in sestre razžalostil. ‘Kaj me tako tišči v prsih, ko pa sem svoje srce pustil tam v parku?’

Počakal sem, da gre ona skupina ljudi mimo…, potem pa še tisto dvojico… Sedaj pa moram to hitro storiti, dokler ta ženska ne pride do mene… Prestopil sem ograjo in se pognal na glavo. Slišal sem še, da je ženska kriknila, ko me je hotela zadržati.

Potopil sem se v mrzlo vodo, ki me je streznila. Splaval sem na površino in vdihnil. Pogledal sem navzgor in zagledal gručo ljudi ob ograji, ki kažejo proti vodi. Nagon samoohranitve je bil dovolj močan, da sem začel plavati proti obali, voda pa me je odnašala vstran od mosta. Torej je usoda hotela, da še živim, sem pomislil. Lahko bi se končalo tudi drugače. Če bi bila voda plitvejša, pa bi zadel ob dno, če bi mi glavo zasukalo navzven in bi si vrat zlomil, če bi se telo ob udarcu ob vodo usločilo nazaj in bi si hrbtenico zlomil, potem ne bi mogel splavati na obalo.

Ko sem priplaval do obale, se je tudi gruča ljudi na mostu razkropila. Do kože moker sem potem šel na postajo, da se odpeljem domov. Zaradi dežja, ki je še vedno rosil, nisem nobenemu posebej padel v oči.

Na postaji me je čakala Veročka.

(by mijau)

——————————————————-

dodajam ~ nagajivka ~ :

http://www.youtube.com/watch?v=UxYte5oWfQE&feature=related

Še ena prepričljivo-ganljiva pripoved, Mijau.

88
vlatka
28.02.2009 19:12

mijau,

ti si nor!!

89
Nick
28.02.2009 19:38

vlatka, ti si pa ena navadna koza

90
28.02.2009 20:31

Kar nekam znano mi zvenita zadnji dve epizodi, mijau. :oops: ;) Kot bi se mi nekaj podobnega že dogajalo “nekoč davno”. :evil:

91
28.02.2009 21:58

Nick, ne tako strogo! Saj sem res.

92
28.02.2009 22:00

Bin, midva sva sorodni duši.

93
28.02.2009 23:30

Mijau,

ne vem. ali si zdaj še nor, ampak takrat si zanesljivo bil.

(A nismo bili vsi, nekoč?)

94
28.02.2009 23:47

Prebrala sem mijau-vo zgodbo… To pa ne zveni tako dobro.

Samo, da si nam živ in zdrav… :)
in da te lahko danes beremo.

Lep dan tudi tukaj vsem :)

95
vlatka
1.03.2009 00:10

mijau,

hvala, ker si razumel. :)

Jaz sem se vživela v zgdbo in te videla na postaji. Povedal si mi, kaj si doživel in sem ti rekla, kar sem zgoraj napisala :D

96
vlatka
1.03.2009 00:12

nick,

o tem pa še lahko teče debata.

Žalitve se kaznujejo. To menda veš, a ne?

97
1.03.2009 01:28

Nekaj za lahko noč :) vsem vam… Tudi Nagajivki maham :D

Da bi bili pod srečnimi zvezdicami vsi rojeni :D

http://www.youtube.com/watch?v=H2XiQQhTuGo&feature=related

98
1.03.2009 10:14

Olna, medtem sem se malo skuliral.

Vlatka, Nick te je razumel enako, kot jaz prvi hip. Ko sem še enkrat prebral, sem se vživel v tvoj vzklik presenečenja.

Razumi tudi ti njega! Ne tu, ne kje drugje ne bi rad bral nobenih žalitev.

99
vlatka
1.03.2009 11:18

mijau,

saj ga razumem, sem morda rekla, da ne?

Zato sem omenila debato :D

100
Nick
1.03.2009 12:29

Jaz sem to napisal bolj zaradi priimka :)

101
vlatka
1.03.2009 17:15

nick,

jaz pa bolj zaradi vljudnosti. ;)

102
1.03.2009 23:48

Lep topel pozdrav vsem v nov teden :)

Vas objema Vilinček :D

Z novo vižo vas pozdravim,
da bi jutro nam sijalo.
Z maratonom se pohvalim:
pet ur hoje, to ni malo…

Me narava je prevzela,
lepih misli vsa ubrana.
Da nov teden bi začela,
polna vneme in elana.

In želim še k vam ponesti,
nekaj tistega veselja.
Ne držim ga v svoji pesti:
Naj vas vzame brez povelja.

103
vlatka
2.03.2009 00:18

vilinčica,

ne ni malo pet ur. Mene so zadnjič po dveh urah in pol, bolele mišice na nogah še tri dni, hehe, ker sem vso zimo več ali manj zabušavala.

Objemčka zate v novi teden, in vsem, ki se imamo radi :)

104
2.03.2009 10:09

Nagajivka, v “romantiki” si objavila zelo lepo, globoko občuteno pesem “Čar nians”. Ker se tam ni dalo komentirati, sem se oglasil tukaj.

Ali je pripoved o Veročki vzpodbudila take misli?

105
3.03.2009 12:09

Pobožam vas, pomaham in že odrvim naprej in seveda prav vsem zaželim lep dan :)

106
~ nagajivka ~
3.03.2009 20:56

Mijau – #104: Hvala. :)))

Ma neee! Takrat nas z Veročko še nisi seznanil. Pa saj sem tam pod »Romantiko« napisala, da je ta pesmica iz arhiva spominov?! Naj te spomnim. Nastala je konec
oktobra 08, ko sem še »so-stanovala« na PP, v neki noči, ki mi ni pustila spat ravno zato,
ker so me že nekaj časa pred tem (pre)močno prevevali vsi ti občutki, ki so se potem
»sredi noči« izlili v pesem – (zakaj, to je pa že druga in malo daljša zgodba).
Skratka, v naslednjem (dopol)dnevu smo jo Bin, ti in jaz nadgradili s še nekaj lušnimi, kratkimi »nadaljevankami«. Evo, prilagam dokazno gradivo »v paketu«:

————————————

~ nagajivka ~
31.10.2008 ob 02:30

*ČAR NIANS*

V tihi tej noči
veke zapiram …
pod njimi se slike in filmi vrtijo.
Spomine nanizam,
tančice odstiram,
občutke prikličem, da zaživijo.

V čaru spominov
nians se dotaknem …
ki v duhu pustile močan so pečat.
Jih v srcu pobožam,
s solzo oplaknem,
k sebi privijem še preden grem spat.

V filmu življenja
je kadrov veliko …
blagih in močnih, otožnih, veselih …
Vse kot pletivo
vtkano je v sliko …
kaplje spominov mi polnijo kelih.

Utrip teh nians
v živem spominu …
vtisnjen v meni za večne je čase.
Predramljen v globinah …
v grenkem pelinu,
v slastju in strastju notranje jase.

(by nagajivka)

————————————

bin
31.10.2008 ob 09:58

Na jasi, v travi,
na soncu, a skriti,
živijo spomini v blesku nians,
so balzam, so pelin,
so čar naše biti,
nas dvignejo z dna in nas ženejo v trans.

(by bin)

————————————

mijau
31.10.2008 ob 10:42

V mislih, spominih
na lepe trenutke
iščemo moč za jutrišnji dan.
Obdržati želimo
prijetne občutke -
v njih bomo našli snov svojih sanj.

(by mijau)

————————————

~ nagajivka ~
31.10.2008 ob 15:21

Snov se za sanje
nam sproti odkriva …
tam pod tančicami naših kopren.
Tke magične vzorce,
jih snuje in skriva,
z besedo dejanj jih dokaže navzven.

V odblesku dejanj
zrcali se čar,
drobne detajle posrkamo vase.
Kot živi spomini
krasili oltar
bodo “včeraj in danes” … za vse večne čase.

(by nagajivka)

———————————–

Hec. Ko “danes” berem še ta zadnji dodatek, ugotavljam, da spet (ali pa še vedno?) povsem enako mislim! :)

107
~ nagajivka ~
3.03.2009 21:02

Dragi moji/naši/vaši/svoji … ;)

V minulih dneh se nisem nič kaj dosti konektala na net, ker se mi je enostavno preveč dogajalo (v RL), natempirano od jutra do večera. Med drugim sem v prostem času intenzivno iskala (in našla!) drugo namestitev. V naslednjih dneh se selim (KMČKM!) v “privatni smještaj”, kjer si bom lahko sama kuhala (hotelska rutina me ubija v pojem!), pa še malo več gibalnega prostora in lepšega razgleda sem si priborila. Jupiii! Pogled na reko Tevere me pomirja. Pa še ceneje je (čeprav firma časti). Ekola. Vedno so mi bili všeč taki “biznisi” kjer je volk sit, koza pa cela.

Seveda so me vmes zatiščale tudi pesmi, vendar sem jih (glede na vsebine, ki so odraz mojega trenutnega razpoloženja) zapisovala kar v zvezek. Nekako so preveč realne, ali pa preresne za take veseljake kot ste vi, zato je tudi s tega vidika bolje, da vam z njimi ne kvarim razpoloženja. Ne, nisem slabe volje … daleč od tega, le včasih imam, tako kot verjetno vsi, krajša obdobja, ko me prevevajo drugačni občutki … ali pa me enostavno začne lastna monotonija dolgočasiti in potem pač povlečem iz sebe še kakšen drug “žanr”. A vse to sem jaz.

Heh, ravno danes, 3. 3. 09 – (na svetovni dan kvadratnega korena, hihi) – je natanko eno leto, odkar sem “uradno” naklamfala prvo pesem na blog (ki je bila hkrati deseta v tem življenju) in v tem letu s pesmimi napolnila tudi zajeten kupček zvezkov z vsebinami, ki pa niso bile in tudi ne bodo ponujene javnosti. To so večinoma pesmi, ki sem jih pisala in jih pišem zase. Zaradi sebe in sebi … (kar pa ne pomeni le o sebi!) :)))

No, in da obeležim svojo prvo obletnico tega odštekano-prebujenega poeta v sebi, bom, upam da še nocoj (kasneje), odprla nov zapis.
To bo prav poseben post – namenjen izključno mojim pesmim, ki bodo, če bodo, nastajale v tem času “rimovanja” – dokler bom v Rimu. :razz:

Za komentiranje bo ta “predal” (do nadaljnega?) zaklenjen, ker žal tu nimam toliko časa, da bi lahko redno komentirala. Ko bom pa imela čas in hkrati še možnost neomejenega dostopa na internet, bom pa z veseljem poklepetala z vami pod drugimi zapisi.
Danes tja prilepim pesem, ki je nastala pred dnevi – a sredi noči … ko sem (spet) občutila moč dotika mnogih misli …

TU POGREŠAM tudi SLOVENSKO BESEDO!

————————————

Mijau, kako pa kaj ti in Veročka??? Upam, da nam boš kmalu spet kakšne zanimive podrobnosti ponudil v novih delih.

En lep pozdrav tudi z moje strani – VSEM rednim obiskovalcem tega bloga.

Pa še malo muzike za dobro voljo:

http://www.youtube.com/watch?v=sFacWGBJ_cs&feature=related

:D

108
vlatka
4.03.2009 01:43

nagajivka,

kar slikaj se malo. :evil:

Napišeš tako lepo pesem, potem zakleneš. :mrgreen:

In ko bi jaz nekaj napisala, kar paše zraven, evo ti, ode navdih :(

Ti kar sam piši!!

A veeno.
TŠM**** :) :)

109
~ nagajivka ~
4.03.2009 19:44

Vlatka,

hvala ti draga moja prijateljica, ker se me trudiš razumeti in mi dovoliš, da imam tudi jaz lahko en svoj “meditativni” predal!!! :mrgreen:

Navdih bi rada? Hejj, jaz tudi! Kako sva si podobni! Men’ bi blo tud’ fajn, ko bi mi ga DAN že zjutraj – kar samoumevno – za zajtrk postregel. Po možnosti z dišečo vrtnico na pladnju – (se razume da brez trnjev!) ;)

Ti zaupam “skrivnost”? (ja, saj vem, da jo že poznaš):

Tisti ta pravi – trajen navdih, ki nikoli ne mine, je lahko LE v tebi. V meni. In v njej in v njemu. V NAS. Neoziraje se na cel faking svet in vse kar se znotraj njega dogaja!

Te prego: naj te moje trenutno razpoloženje ne (z)mede, saj NE vpliva na to, da TŠM enako kot doslej – tudi jaz. :) :)

Evo ti še eno inspirativno musko. Če te pa tale ne vrže v luft, pol pa ne vem več kaj te sploh še lahko!?! :evil:

http://www.youtube.com/watch?v=PTrIFMVKQD8&feature=related

110
~ nagajivka ~
4.03.2009 20:03

Tale naj bo pa za Mijaua.
Mar spet malo zabušava???
Rada stran to obiskujem,
Veročko spet pričakujem!
On bi tudi rad navdiha???
Naj iz sebe ga izpiha!
Še to pesem mu nalimam
in še kakšno rimo zrimam,
da navdih, (mu še povem),
za pisánje, (preden grem),
v naših srcih se rojeva,
lastno voljo razodeva.

http://www.youtube.com/watch?v=LgCwpRYnlWA&feature=related

;)

111
mijau
4.03.2009 20:28

Hvala, Nagajivka, da nisi pozabila name. Lepo, da si mi podarila risanko. Ali si ugotovila, da mi gre že na otročje? :)

Jaz sem si iz Vlatkinega kompleta zaigral tudi Lambado.

XI. nadaljevanje že nastaja.

Ti amo!

112
mijau
4.03.2009 22:28

VEROČKA XI

STREZNITEV

Dnevi, ki so sledili, so na nek način prinesli streznitev, vendar ne v tem smislu, da bi mi postalo vse jasno. Še več, znašel sem se pred novimi vprašanji. Ali ljubi samo mene, druge pa vleče za nos? Ali vleče mene za nos? Ali vleče vse za nos?

Sedaj sem se spomnil njenega pripovedovanja, da so našli nekoč pri njej na zagrebški kliniki neko neozdravljivo bolezen, kot nekakšnega raka v grlu, zaradi katerega ne bo dolgo živela. Ni pomembno, ali je to bila resnica, temveč ali ona sama v to verjame. Ali zato hoče živeti sto na uro, da v kratkem življenju čim več izkusi? Ali sem potem jaz Samaritan, ki ji pomagam izpolniti zadnja leta?

Še vedno sem bil z Veročko zasvojen, vendar sem se že zavedal svoje zasvojenosti. Le da mi nihče ni predpisal »metadona«, ki bi me iz zasvojenosti izvlekel. Odkar sem bil z njo, me ni nobena druga punca več zanimala. Sedaj sem se spomnil na eno prijetno punco iz sosednje ulice, ki sem jo spoznal pred Veročko. Povabil sem jo bil v kino, potem pa jo vprašal, ali bi »hodila« z mano. Malo se je izmotavala, češ da gre na učiteljišče, pa bo živela v internatu… Nisem vztrajal, vendar sva se v naslednjih počitnicah zopet srečala, in takrat mi je sama dala vedeti, da bi ona bila pripravljena, če moja ponudba še velja. Kar malo žal mi je bilo ljubkega dekleta, ko sem ji povedal, da sem se medtem zaljubil v drugo. Ko je končala učiteljišče, se je nekam odselila, in nikoli več je nisem srečal.

Ker se je približeval konec Veročkinega šolanja, je odpadel tudi strah pred vplivom tistega pevca, ki ji je še vedno pisal pisma. Ker mi je nekatera njegova pisma pokazala, sem sprevidel, da ga ni treba več imeti za grožnjo.

Jaz sem medtem vložil nekaj denarja v preureditev našega stanovanja. Oče je medtem umrl, mama pa se je iz spalnice preselila v drugo sobo. Vgradil sem vrata v spalnico iz hodnika, in tako dobil veliko sobo z dvema oknoma proti ulici, jo z omarami razdelil na dva prostora, in v enega postavil televizor in glasbeni avtomat za petdeset plošč.

Tako je bilo ljubezensko gnezdece, kjer sem pričakoval Veročko. Tu sva se pogosto sestajala, poslušala glasbo s plošč, se ljubila, skupaj spala. Nekaj je potrebno povedati, če jo hočete bolje spoznati. Nikoli, ampak res nikoli ni imela nič proti seksu. Nikoli je ni bolela glava, nikoli ni bila utrujena, nikoli ni rekla, da se ji ne ljubi. Sedaj se bo kakšna ženska oglasila in vprašala, kaj pa tiste dni? Tudi tiste dni je znala biti voljna. Jaz sem spoznal tiste dneve le po tem, ker me je takrat zadovoljevala na drugačen način.

Tudi, ko sva zaspala v postelji, ali na kavču, objeta, gola, stisnjena drug ob drugega, je bilo vseeno, kako sva obrnjena. Ko se je ona stiskala s hrbtom k meni, je moja roka objemala njene grudi, toplota njene ritke pa povzročila moje vzburjenje. Ko pa se je ona stiskala k mojemu hrbtu, je njena roka našla oprijem pod mojim trebuhom. Uganite, kdo se je potem prvi prebudil.

Veročka je dobila po končani šoli zaposlitev v podjetju, ki sem ga pred tem zapustil v iskanju boljšega zaslužka. A pot do službe je bila vse do zadnjih tristo metrov ista. Saj ne, da v prejšnji službi ne bi bil zadovoljen, a naključje je pripeljalo do spremembe. Nek moj kolega se je med malico odpravljal ven, pa sem bil radoveden, kam gre. Pojasnil mi je, da se d drugem podjetju dogovarja za službo. Na vprašanje, za kakšno delovno mesto gre, in ali nas bo zapustil, je odgovoril, da jim gre povedat, da tiste službe ne bo sprejel, ker ima nekaj drugega na vidiku. V hipu sem se odločil in ga vprašal, če lahko grem z njim, saj bi morda namesto njega sprejeli mene, ker je šlo za boljše plačano delovno mesto.

Čez četrt ure sem bil že sprejet v novem podjetju in s prvim naslednjega meseca pričel tam delati. Tisto delovno mesto je bilo odskočna deska za nadaljnje napredovanje, in čez par let sem se zopet selil v drugo podjetje, takrat na vodilno delovno mesto.

To opisujem zato, da boste spoznali moja nova sodelavca, ki sta postala povezana z neko skupno dogodivščino z Veročko. Eden je bil Vlado, ki me je vpeljal v delo, ki ga je do takrat on opravljal, medtem ko je prevzel delo v novem oddelku. Nova sodelavka, s katero sem delal skupaj v pisarni, pa je bila Gustika. V resnici ji ni bilo tako ime, ampak jaz sem jo pričel tako klicati, ker je vedno govorila o svojem soprogu, ki ga je klicala Gusti. Gusti je poučeval na šoli, v prostem času pa se je ukvarjal s slikarstvom. Ker sem tudi jaz po malem slikal, sva postala dobra prijatelja.

Stanovsko društvo, v katerem smo bili vsi omenjeni trije včlanjeni, je razpisalo nekajdnevno potovanje v tujino z avtobusom za kar ugodno ceno, plačljivo tudi v obrokih. Gustika me je nagovarjala, da se jim pridružim, ter da naj vzamem s seboj tudi Verico. Ideja nama je bila všeč, vendar Veročka ni upala stanovati v isti sobi z mano, da bi vsi to vedeli. Rešitev sta predlagala Gustika, Vlado pa se je z njo strinjal, da bosta sobo delili Gustika in Veročka, drugo pa midva z Vladom, potem pa se bomo na skrivaj zamenjali. Tako je tudi bilo: Veročka se je skopala še v eni sobi, potem pa smuknila k meni, zjutraj pa ob svitu zopet nazaj.

Nikoli nisem Gustike in Vladota spraševal, kaj sta onadva počela, ko sta bila sama v sobi, vendar bi upal priseči, da sta samo spala, in da sta v resnici delala samo nama uslugo.

113
vlatka
5.03.2009 00:19

nagajivka,

gre se za to, da je bila inspiracija na tvoje besedilo. Ki je izpuhtelo takoj, ko ni bilo mogoče komentirati. :evil:

No, saj bo, seveda bo, ko odpreš. :D

Vedno je kaj v meni, da se lahko izpiše, a ne bo tako, bo drugače… ;)

Da TŠM, pa itak veš tudi Ti in ni panike. :oops:

Ti se samo lepo imej. :) :)

114
5.03.2009 03:33

Tudi jaz pustim tukaj dotik… malo je pozna ura :) A kljub vsemu en pozdrav in da sem prebrala pisanja. Tudi zadnjo pesem nagajivke. :)

Več pa jutri :)

Vas toplo objemam

115
5.03.2009 15:53

Mrnjau (to je mijau & predenje),

žrtvovala sem celo delovno pavzo, da sem prebrala nadaljevanje Veročkijade. Ki mi je ekstra simpatično, ker imam en podoben spomin – le, da sem bila (žal) jaz v vlogi Gustike…

116
~ nagajivka ~
5.03.2009 16:15

Mijau – #111:

/”Hvala, Nagajivka, da nisi pozabila name.”/
A sem že kdaj??? A?

/”Lepo, da si mi podarila risanko.”/
Ta insert je iz pravljice o Pepelki.

/”Ali si ugotovila, da mi gre že na otročje?”/
Otroškost? Ja in??? A je kaj narobe s tem?? A ni ravno to (za vse nas) tisto ta najbolj fajn? Včasih?

/”Jaz sem si iz Vlatkinega kompleta zaigral tudi Lambado.”/
No, lepo. Verjetno te je spomnila na praznovanje tvoje častitljive okrogle.
Obletnice, mislim.

/”XI. nadaljevanje že nastaja.”/
Pohvalno. Ravnokar prebrala. Zanimivo. Vse bolj zanimivo postaja, Mijau!
Ma viš, ti si pravi avanturist po duši!

/”Ti amo!”/
To si si zaželel? Va bene. Ampak ne vem natanko katero verzijo si imel v mislih.
No, ti bom pa kar vse tri napopala.

———————————–

Umberto Tozzi:
http://www.youtube.com/watch?v=ZBFo9XCmSXs&feature=related

Ricchi e Poveri:
http://www.youtube.com/watch?v=u-9ujgg8oMw&feature=related

Gina G:
http://www.youtube.com/watch?v=nqL49G9DtdY&feature=related

———————————

Drage so-obiskovalke Vlatka & Vilinček & Olna: Ste ve to videle, kako je tale naš šef-gostitelj ustvarjalen? In domiseln? Ha? Vsa čast mu!

Pozdrav Mrnjawu in vam trem – iz danes … precej pestrega :mrgreen: (podrobnosti v Po-jeziji)
in deževnega Rima.

:D

117
mijau
5.03.2009 16:41

Nagajivka, hvala za glasbo. Melodija mi je najbolj všeč od Sara perche ti amo, ti amo pa raje poslušam, če mi poje Gina kot pa Udo.

118
5.03.2009 16:54

tudi jaz se optačkam. A zvečer več :) Uživaj mi draga moja Nagajivka :) kljub dežju se mi imej nad vse lepo.

119
vlatka
5.03.2009 20:41

nagajivka,

videle, videle…. :D

Saj se imam fajn, v ženski družbi. :P

Pozdrav nazaj. :)

120
~ nagajivka ~
6.03.2009 11:36

Vilinček le še objeme pušča,
Vlatka se ji pridružuje,
Mijau odrešen mojga trušča,
v glavnem Veročki šefuje.
Olna redko je besedna,
le s projekti se ukvarja,
roka pisca Bina zgledna,
tu besedo zanemarja.
Pa si rečem: »dragi moji,
kaj to z vami se dogaja,
včas’ podmazani navoji,
zdaj zarustanost nagaja?
Mar je dolga mrzla zima
segla z rjo do jezika?
Ali v srcih druga klima
pred pomladjo se spotika?«
Pol se boste pa čudili,
če se razdelim na dvoje,
sama s sabo, bože mili,
se besedne grem dvoboje?!
A je tukaj kje med vami
kak primeren sogovornik,
ki kdaj rad kaj pogalami,
humorist, idejotvornik?
Pupe bi se sam crkljale
in pozdravljale vsevprek,
mar bi kakšen stih skovale,
al’ uprizorile “kreg”!
Pobje bi lahko spočeli
kakšno petkovo veselje,
da b’ se ob besedah greli,
to so moje svete želje.
Če pa nič ne bo od tega,
sam’ še to mi preostane,
da se naga z jivko skrega
in dobi mal’ dušne hrane.
Pridem spet zvečer pokukat,
te podmazane jezike,
moram res vas ves čas cukat???
ko ste vsi tak’ brez olike???
Spišem vam še hujše rime,
da ne boste mogli spat,
bote vidli vi te štime,
ak’ nočte z mano klepetat!

:evil: ;)

121
6.03.2009 11:54

Znova sem tukaj
in berem vsebine.
Mijau-ve zgodbe,
ljubezni spomine.

Vseh barva zasveti,
soj čustev ne briše.
Kar nosi v sebi,
v čas jih zapiše.

————————-

Prebiram še dalje
in vezem si rime,
ker sonček prebuja
iz mrzle se zime.

Spet boža nalahno
deželo Vilina.
Na nebu se sveti :)
njegova milina.

————————-

Dotaknem še JIVKE,
ki z NAGO se veže.
Želim, da še tebi,
kdaj sonce ustreže.

Zlatijo se pesmi
iz njene višine,
zajelo so dušo
in srčne globine.

Kot glasba objame
te nežno poboža,
dišijo cvetovi,
vzcvetela je roža.

V pomlad jo ponesi,
ne išči si meje.
Navdih naj te vzame
in toplo zaveje.

Prav vse lepo pozdralvjam na tej strani… :)

Obe pesmici na tvoji strani sta mi všeč… Tudi tista druga.
Imam eno podobno vsebino … a mi ne dela blog oz. jo moram v vsej masi poiskati.

Bodite mi nad vse lepo. :)

122
6.03.2009 11:57

Med tem ko si pisala pesem… Sem se te tudi jaz dotikala :)

Da vsaj malo poravim sliko o sebi :D

Sonce sije pri nas, pa me malo razganja :)

123
6.03.2009 12:10

Nisi rabila me cukat,
nisi rabila me rukat…
Sama sem napela glavo.
Energija na daljavo?

Vse je možno!
Kdo bi vedel?
Je navdih na dušo sedel?
Ali pa le klic divjine,
da prikličem si spomine.

Res, da malo bolj okorno,
včasih znala sem bolj vzorno…
A naj bo prav vsem za srečo.
Ne prižigat črno svečo :)

Uživaj mi :)

124
mijau
6.03.2009 15:34

Ej, kolegi moji mili!
Malo smo se razpustili,
ker ni glavnega tu bossa.

Jaz imam vsaj opravičilo
(račun prilagam za zdravilo),
ker cedi se mi iz nosa.

Kaj pa vi ostali, zdravi?
Kaj ste leni po naravi,
da ni iz vas noben’ga haska?

Hajde hitro pred ekrane!
Noben naj s stola prej ne vstane,
dokler nekaj ne napraska!

V.d. bossa

125
6.03.2009 18:25

Prask, prask.

126
6.03.2009 21:25

Zdaj, ko imamo “novo bosso” bo tale mogoče prava?

http://www.youtube.com/watch?v=9Qi3TTMWoYM&playnext_from=PL&feature=PlayList&p=5C9358A88F486E77&playnext=1&index=1

Zadnjič je rekla, da ne smem,
ob njene pesmi svojih rimat,
torej sem odtlej bolj nem,
saj ne morem samo kimat.

Kako naj pišem njej na ljubo
a da se je ne dotaknem?
V njenem stilu zdaj “yutubo”
po naslovu le primaknem.

Zate ve-de bos se trudim,
da ne grem neslišno mimo,
odškrnem vrata svojim grudim,
in spustim na plano rimo.

Jivka pa naj se odloči,
kaj bi rada, kaj sploh hoče,
preden godcu struna poči,
in potlej naj več ne joče! :twisted: ;)

http://www.youtube.com/watch?v=xS1gMR2LQ4Q

127
~ nagajivka ~
6.03.2009 21:39

Ohoho, dober večer vsem! Pridni. Pridni ste! :D

Sem ravnokar na pohodu po blogovju, da mal’ vidim kaj dogaja.
Asta la vista baby … I’ll be back …
Pred tem grem pa najprej še k enemu sosedu (“cimru”) ponagajat …

128
~ nagajivka ~
6.03.2009 22:02

Vilinček – #122: :D

/”Sonce sije pri nas, pa me malo razganja.”/

Na Štajerskem je sonce s’jalo
in Vilinca požgečkalo.
Koj je rime nam skoval -
nasmejane – kot je prav!
Kaj pove vremenska slika
za ta vikend – v domovini??
Če Vilinček sem priklika,
vem, da niste v sivini!

;)

http://www.youtube.com/watch?v=0lDTWMkdn14&feature=related

129
~ nagajivka ~
6.03.2009 22:20

Mijau – #124:

Ta j’ pa bosa! V.d. bossa??
Ve se kdo zdaj tu šefuje!
Če rada naga sem in bosa,
tebe nič to ne odvezuje!

Evo – bossanova – zate,
prot’ nahódu … morska klima …
naj ogreje ti podplate,
vse do popka, če bo plima …

Pa dobiš morda navdih,
nam še kake stihe skuješ,
več ne škodi ti prepih,
če tele “kaple” v nos si vsuješ:

http://www.youtube.com/watch?v=F2kHm2_V9HA&feature=related

;)

——————————–

Grrrr! Imam težave z internetno povezavo – ves čas me “dol meče”! :mrgreen:
Upam, da bo šlo še kaj nocoj?

130
~ nagajivka ~
6.03.2009 22:47

Olna – #125:

Olna pride in zapraska,
enkrat v levo, enkrat v desno.
Tud’ ta umetnost ni brez haska -
poskrbi, da ni preresno.
Na hitr’ pride, nekaj reče,
že se tja nazaj povleče.
Ji prilagam rokenrol,
da še pride kaj naokol’.
Fajn, če mačka ta prelestna
še zapihala bi kaj,
je humorja polna, svestna,
kaj tol’k špara se? Zakaj?!

http://www.youtube.com/watch?v=aYS3aaQeP_g&feature=related

;)

131
~ nagajivka ~
6.03.2009 23:24

In to bi bilo, dragi moji, vse za nocoj. Ja, tudi za Bina sem nekaj spesnila, pa zdaj, ko sem prebrala njegovo najnovejšo na PP, ne upam več gor prilepit. :)))

Bin, če tole bereš, da ne boš mislil, da te ignoriram … ne – ampak ti raje zaželim lahko noč in ti povem, da bo jutri nov dan. Pesmico sem itak arhivirala. Če bo ugledala “luč sveta” bom pa še videla … ;))

Lahko noč vsem. :D

http://www.youtube.com/watch?v=oCJBd4kMTHg&feature=related

132
7.03.2009 12:32

Tihotapim, da pozdravim,
svojo rimo še pristavim.
Vse prebrala, vas objela,
zdaj naprej bom spet hitela

:)

Lep vikend vsem… danes je sicer tako malo oblačno… a bo bolje, bo :D

133
7.03.2009 12:33

Hvala nagajivka za glasbo, ki kliče poletje :D

134
mijau
7.03.2009 13:38

VEROČKA XII.

POTOVANJE

Na avtobusu smo se mi štirje namestili bolj spredaj: Veročka pri oknu, jaz zraven nje, na drugi strani prehoda pa Gustika in Vlado. Kmalu sta se naši ženski pričeli pogovarjati kar preko mene, tako da sem jaz en čas gledal na levo, pa spet na desno, da sem sledil razgovoru.

Ni bilo dolgo, ko je Gustika pričela razlagati, kakšen sem v službi, Vlado pa je poslušal in se samo hihital. Seveda je kmalu prišla na vrsto zgodba, kako sem se je privoščil, ko je bil Gusti s svojimi kolegi šolniki v Parizu. Vmes sem moral kakšno stvar obrazložiti, tako da je s skupnimi močmi zgodba prišla na dan.

Začelo pa se je takole. Ko je bil Gusti že tretji dan zdoma, je Gustika postala v službi zelo nervozna, ker še ni dobila nobene razglednice. Klicala je tajnico, če je pošta že prišla, in ko ji je ta zagotovila, da ni bilo zanjo nobene pošte, ji je šlo že na jok. Zato sem jaz ob prihodu iz službe pobrskal med svojimi stvarmi, ker sem se spomnil, da sem jaz leto dni prej ob obisku Pariza nakupil kup razglednic, ki sem jih pošiljal Veročki, pa mi je ena ostala neodposlana. Poiskal sem tudi eno od razglednic, ki sem jih takrat poslal domačim, z nje odlepil znamko in jo nalepil na novo razglednico. Manjkajoči del žiga sem zraven narisal, potem pa šel pisat tekst, pri čemer sem se potrudil oponašati Gustijevo drobno pisavo. Začel sem z »Draga«, končal z »Tvoj Gusti«, vmes pa opisal, kako je naš dan prenatrpan z obiski kabarejev in nočnih lokalov, kako so Parižanke lepe ženske, in da proti jutru v posteljo padem ves zbit.
Razglednico sem potem dal na skrivaj tajnici, da jo prinese Gustiki, ko bo prispela pošta.

Če je Gustiki šlo prejšnji dan na jok, je tokrat začela tuliti, da tega od svojega dragega ni pričakovala, in če bi mu tisti hip lahko odpisala, bi bila to najbrž tožba za ločitev. Toliko sem še pustil, da so kolegice v pisarni prebrale tisto razglednico, ki jo je Gustika zabrisala po tleh, potem pa sem jo začel tolažiti, da tisto ni napisal Gusti, ampak jaz, in da sem se samo pošalil.
Tu se je zopet potrdilo tisto dejstvo, da dokler ženski lažeš, ti verjame, ko pa govoriš resnico, pa ne.

»Kaj boš govoril!«, me je zavrnila. »Kot da ne poznam njegove pisave. Pa odkod bi ti imel razglednico iz Pariza? Pa poglej, včerajšnji datum na poštnem žigu! Pa vidiš, da je to prinesla tajnica, potem ko je dobila pošto!«

Dokler nisem poklical tajnice, ki je pojasnila, da sem ji to razglednico prinesel jaz tisto jutro, se ni pomirila, potem pa bruhnila še vsa solzna v smeh: »Ti, ti…!«, mi je še zažugala.

Naslednji dan je prišla prava razglednica iz Pariza.

Vsi potniki v naši okolici, ki so slišali zgodbo, so se smejali. Nekateri od njih, ki so me poznali že iz prejšnjih potovanj, niso bili nič presenečeni, saj sem jih na teh potovanjih običajno zabaval s kroniko dogodkov prejšnjega dne, ki sem jo pisal ponoči. Tokrat niso mogli pričakovati kronike s potovanja, saj sem imel ponoči druge opravke, vendar jim tega nisem mogel razlagati. Tisto smukanje iz sobe v sobo je morala ostati skrivnost.

Prehajanje meja je bila v tistih časih posebna dogodivščina, in je terjala od potnikov mnogo izgubljenega časa in pa živcev, vendar sem jaz tokrat imel ob sebi Veročko, pa mi je bilo vseeno, ali se peljemo, ali čakamo na meji.

Vendar pa je sledil dogodek, in sicer med vožnjo, ki bi se lahko tudi tragično končal. Avtobus je peljal po lepi ravni cesti, z drevoredom na obeh straneh, ki se je pravokotno približeval železniškemu prehodu. Nekateri potniki z desne strani avtobusa so opazili, da se približuje vlak, vendar so mislili, da ga vidi tudi šofer, pa ni nihče nič rekel. Ta pa ni mogel dobro videti, kaj se dogaja na desni strani, ker je ob izhodu stal eden od naših potnikov, da malo zravna hrbet po dolgem sedenju. Tudi jaz nisem tega opazil, saj sem se takrat ukvarjal z Gustikinim sedežem, ki ga sama ni mogla premakniti v želeni položaj.

Tisto, kar je sledilo, se je odvilo v par sekundah. Najprej je zacvililo, potem je treščilo enkrat močno, vmes je Veročka zavpila ‘av!’, potem pa še dva ali trikrat malo manj močno. Avtobus je očitno naletel na oviro, se sunkoma ustavil, potem pa ga je še parkrat odbilo nazaj, nakar se je ustavil. V avtobusu je nastalo vpitje, jaz pa sem najprej pogledal Veročko, ki sem jo slišal zavpiti. Zagledal sem ranico na kolenu, nastalo od drobca razbite vetrobranske šipe, ki je poletel nazaj, ona pa ga je s kolenom ujela in pritisnila ob sedež pred njo. Ko sem videl, da je pri njej največja škoda preluknjana nogavica, sem pozornost obrnil še drugam.

Na avtobusu je manjkala leva polovica vetrobranske šipe, tako da je svež vetrc hladil čelo prestrašenega voznika, in sta se skozi lepo videla iztirjena dva vagona motornega vlaka. Počasi smo se vsi izkrcali iz avtobusa in opazovali razdejanje.

Avtobus je stal kaka dva metra od proge, kamor ga je odbil tisti drugi iztirjeni vagon, bil je brez ene šipe in brez prednjega odbijača. Vlak pa je ni tako poceni odnesel. Kot je že omenjeno, dva vagona sta iztirila, več šip na njih je bilo razbitih, prav tako pa je več potnikov z vlaka prihajalo krvavih, ali so jih drugi iznesli. Povzpel sem se na vagon in videl, kaj je povzročilo take poškodbe: kos stekla z leve strani vagona je poletel skozi in razbil še šipo na desni strani vagona, kosi šipe so pa ranili tudi nekatere potnike.

Ja, ja, z nami Slovenci ni šale.

Mi smo potem dolgo čakali na češki avtobus, ki nas je popeljal do hotela, v katerem smo potem prenočili dvakrat, nakar je prispel do nas rezervni avtobus iz Slovenije. Jaz sem medtem s polaganjem rok zdravil Veročkino koleno in vse, kar je bilo v dosegu.

135
~ nagajivka ~
7.03.2009 21:26

Tole z razglednico … A TKOLE SI GA TI BIKSAL??? A? :)))

Mijau … jo kar “slišim” … Veročko. In “vidim” … tvoje (ahkm!) zdravilno polaganje rok.

;)

http://www.youtube.com/watch?v=UeLEhaDXzSU&feature=related

136
~ nagajivka ~
7.03.2009 21:30

#132 & #133:

Vilinček že je z enim krilom
prot’ poletju poletel,
s svojim tja zavil krmilom,
kot siniček nam zapel.
Koledar ga nič ne moti,
tudi ne vremenska slika,
izogne oviram se na poti,
rima tu spet – kot se šika!

:D

137
~ nagajivka ~
7.03.2009 21:35

Danes sem se preselila,
(sem vesela, da je kaj!),
zdaj, ko vse sem uredila,
pa pristavim si še čaj.

Morda kasneje se pridružim,
ko si dušo mal’ privežem,
še po kuhni mal poružim
in večerjo si postrežem.

To je pa glasba, ki jo ravnokar poslušam. Ne besedilo – tale sound mi ga čist sede nocoj.

Pleše se mi! :)))

http://www.youtube.com/watch?v=Pen4dMAv7zY

138
7.03.2009 21:53

Nagajivka #131

Pa je ne boš zaradi mene arhivirala svojih misli??? :sad:
Na plan z njimi, povej kar imaš povedati, razburkaj mojo mlakužo, da bodo vsaj žabe ven poskakale. ;)
Saj si bila vendar dovolj dolgo cimra, (še zdaj pogrinjam tvojo prazno posteljo) da me poznaš. Vse lahko čakaš od mene, le hudobije ne! Če te kdaj zaboli je zato, ker sem štorast in nepremišljen! :oops:

http://www.youtube.com/watch?v=QKC235w1BmE&feature=related

Da ne bo pomote :))))) = (2:00 do 2:04!) :lol:

139
~ nagajivka ~
8.03.2009 06:14

Bin???

Ajej, jst sm zdele čist u enmu drugmu filmu … Ampak dobro … naj ti bo, če že hočeš, (beri: še žal ti bo …), dobiš iz predsinočnjega arhiva tiste rime, ki se nanašajo na tvojo zgornjo #126 in na tvojih (zdaj ne grem preverjat koliko in katerih) nekaj zadnjih pesnitev na PP.

(by una donna che stira cantando)

;)

————————————

Bin že spet se sebi smili,
kje so tega ga učili?
Meni nekaj podvaljuje,
v medvrstičju namiguje …
Kdaj ta pesnik bo dognal,
kdaj resnico bo spoznal -
kakšna igre so pravila -
FER PLAY pesniškega bila?!
Če pa ni mu pomoči,
to povem mu – sred’ noči:
Tu si dobrodošel vedno,
piš’ počez’ – alpa vzporedno.
Če pa slabo vest bi vzbujal,
kar naprej, namest vzpodbujal,
ti bo bitje s ketne sneto,
nagajálo – še bolj vneto!
Pridi, pesni, pomodruj,
tko kot znaš in stihe kuj,
malo v šali, mal’ v humorju,
se prepuščaj tu Amorju.
MISLI MOJE SPREOBRAČAŠ
in pol’ včas’ na PP »tračaš«,
mi dviguješ krvni tlak,
da na oči mi pade mrak.
Špilaš žrtev iz zasede
zarad grozne te sosede,
ki je čisto vsega kriva,
ker premal’ je ljubezniva?
Pišeš take duhamorne,
(včasih pisal si bolj ‘vzorne’),
zamoriš me tja v dušo,
če te berem, mam’ kar sušo.
Pol’ pa rajš’ sploh tja ne hodim,
raj’ po svoje neki blodim,
ker mam’ rada smeh, veselje,
do tuge prav nobene želje.
Jst tud’ zvezek ‘mam doma,
da spišem kaj, k’ sm žalostna.
A javnosti ne obremenjujem,
tegobe SVOJE v seb’ rešujem,
al’ jih pa delim z družino,
včas’ s prjatli, tud’ z rodbino.
Ljudje, ki nas RES radi ‘majo,
zaupanja nam ne izdajo!!!
Sicér pa vsak je itak sam,
da v sebi reši »anagram«!
Internet in blogarija,
(»bigbrother showa« – parodija),
nam ne more tega dat’,
zato ga jemljem bolj za ‘igrat’.
Bi rad, da sva kot Tom & Jerry??
Ti kar daj … v »dobri« veri …
a le nikar se pol ne cmeri!!
V delu mene jivka biva,
ta je nežna, občutljiva,
v drugem delu je pa naga,
veš, da zgaga ta je od vraga!!!
Obe pa radi pesnita,
le redkokdaj se zresnita …

:razz:

http://www.youtube.com/watch?v=QUHmf7Y-9ww&feature=related

140
~ nagajivka ~
8.03.2009 06:29

DOBRO JUTRO VSEM!

Pod teli dve spodnji “copy-paste” sinočnji kitici – sem ravnokar spisala še nadaljevanko.
Iz tiste moje želje po plesu (plesala sem med pripravo večerje – sama) je kmalu zatem, povsem nepredvideno, nastal cel house party!!! To vam pa moram povedat!!!

:lol:

———————————-

Danes sem se preselila,
(sem vesela, da je kaj!),
zdaj, ko vse sem uredila,
pa pristavim si še čaj.

Morda kasneje se pridružim,
ko si dušo mal’ privežem,
še po kuhni mal poružim
in večerjo si postrežem.

————————————

Pred večerjo dobra muska
me v ples je zapeljala,
pa je ratala zakuska,
cela žurka je nastala!
Najprej sta lastnika
apartmaja, v vila bloku,
kot veleva tu olika,
mi prinesla, kot otroku,
tazga plišast’ga medveda.
K’ smo pojedli, sta ostala,
povabila še soseda,
fino, da sem ju spoznala!
Vmes Maurizio je poklical,
(to stanovski je kolega),
z enim gayem pristopical …
Mauro pravi: »me ne frega!«
Pa smo plesal’ k’ pr’ norcih
in nazdravljali selitev,
groovali k’ pr’ zamorcih,
ratala je prireditev!
Do pol šestih je zabava
trajala v dobri družbi,
od vinca vroča moja glava
zdaj vam rima v »blogo_službi.«
Da še vam ponudim malo,
muzike za lepši dan,
te – na k’tero se j’ plesálo …
upam, da ne bo zaman???
Naj vam ritem ta požene
kri v obtok, na 8. marec,
na dekleta, dame, žene,
dvignem v luft še en kozarec!
“Lahko noč”, ne morem več,
zvečer mrbit še k’šno rečem,
zdajle sem že čisto preč,
le do postle se še zvlečem …

——————————–

George Michael & “Freedom”:
http://www.youtube.com/watch?v=jTugeLRZ6GI&feature=related

G.M. “Too funky”:
http://www.youtube.com/watch?v=lTipyA3v9Xk&feature=channel

Earth Wind & Fire: “September”
http://www.youtube.com/watch?v=hy-huQAMPQA&feature=related

“Venček” Lise Stansfield:
http://www.youtube.com/watch?v=-jOAva1ugF8&feature=related

141
~ nagajivka ~
8.03.2009 06:36

Party’s going on, Ladies …

:D

Cool And The Gang & “Ladies night”:
http://www.youtube.com/watch?v=0AZIzrqsVsU

Simply Red & “Something Got Me Started”:
http://www.youtube.com/watch?v=2NR1VvLEqbc&feature=related

James Brown & “Living in America”:
http://www.youtube.com/watch?v=oHqUipinDyw&feature=related

J.B. & “Sex Machine”:
http://www.youtube.com/watch?v=UI_JuLtGjJM&feature=related

Move your feet and shake your ass!

;)

142
mijau
8.03.2009 10:37

OSMI MAREC

Osmi marec je dan žena. To je tisti dan, ko reče pozorni mož po kosilu:

»Ljubica, danes je tvoj praznik. Danes ne boš pomivala posode! Saj jo lahko jutri.« Kosilo je seveda žena skuhala. Praznik je praznik, a jesti je vseeno treba.

Ampak nekaj mora na ta dan narediti tudi moški. Recimo posesati stopnišče. Ali odnesti smeti.

Zakaj ravno na ta dan? Zato, ker ti to lahko prav pride, ko žena razlaga svoji najboljši prijateljici, kako njen mož ne dela drugega, kot bere časopis in gleda televizijo. Moja našteje še eno dejavnost več: In na računalniku ljubicam piše.

Jaz lahko dvakrat na leto skuham, recimo čaj, lahko trikrat na leto posesam stopnišče, ali štirikrat na leto odnesem smeti – to ne pomaga. Žena bo prijateljici poročala: Moj ne dela drugega, kot bere časopis, gleda televizijo in piše ljubicam na internetu.

Zastonj jaz zanikam in rečem:

»Kaj pa tisto, ko sem posesal stopnišče?

»Kdaj?«, takoj ustreli nazaj.

Kdo bi se spomnil ravno tistega datuma? Poskusim tako na pamet, ker mislim, da mi ne bo mogla dokazati nasprotno:

»Drugega maja!«, in ji gledam hrabro naravnost v oči.

»Kaj boš govoril? Drugega maja smo bili na morju.«

»No, morda sem se zmotil v datumu. Kaj pa šestega junija?«, poskušam znova.

»Šestega junija pa smo šli že navsezgodaj zdoma k nečakinji, ker je imela birmo.«

Lahko bi poskusil s katerimkoli dnevom v letu, pa ne bi pomagalo, ker ona ve za vsak dan v letu, kaj je delala in kaj jaz nisem delal. In če jaz podvomim, pa rečem, da tega ne more vedeti, mi reče:

»Pa vprašaj Silvo!«

Silva je njena sestra, in je še hujša od moje najdražje. Ona ne le, da ve za vsak dan, kaj je delala in kaj njen dragi ni delal. Ona ve tudi, kaj so jedli. Ona ve tudi, kakšno je bilo tisti dan vreme in kaj je imel kdo oblečeno, ko je imela nečakinja birmo.

Zato je dobro, da posesam stopnišče na sam osmi marec. Ker si ta dan tudi sam zapomnim.
Če ne po drugem, pa po tem, da sem posesal stopnišče.

143
vlatka
8.03.2009 11:39

mijau,

hehe :D :D

144
8.03.2009 16:36

Mijau,

polepšal si mi moj veliki praznik. Hvala!

145
mijau
8.03.2009 18:01

Olna, kot da sem zaznal neko ironijo.

146
~ nagajivka ~
8.03.2009 19:21

Mijau – #142:

You made my day too! :lol:

http://www.youtube.com/watch?v=xdh8xyxDJ18

147
8.03.2009 19:29

Za cel ducat vodiš pri izkušnjah mijau, zato ti ne bom oporekal. :mrgreen:

Sicer pa: “Zadovoljna ona, zadovoljen cel svet!” je znal reči moj priljubljeni šef. Kako prav je imel!! ;)

148
Nick
8.03.2009 19:42

mijau – ne morem, da ne bi vprašal – si to sam napisal, ali ti je kdo pomagal? Upam in verjamem, da si sam (glede na vso prejšnjo kilometrino, Veročke included), je pa zadeva res lep utrinek, morda bi ji ne glede na dolžino lahko rekel celo črtica. Ravno prav zapletov in pojasnil, obratov in premega govora :)

Seveda pa se tudi sam zelo najdem v zgodbici, danes sem recimo olupil krompir, pa tudi njena sestra “Silva” obstaja ;) Lahko bi naredil tudi vse živo, ampak to je že druga zgodba.

Dokler imajo odrasli otroci (celo po lastni krivdi nezaposleni) pri starših, predvsem mamicah, vso možno in nemogočo zaščito in potuho, se tudi meni ne da kaj dosti narediti v kao skupnem gospodinjstvu.

A kot je že rečeno, je to druga zgodba, po kosilu sem svojo drago popeljal na lep pohodniški izlet in je bila s celim dnevom vseeno zelo zadovoljna. Sva bila.

149
8.03.2009 19:48

punce, vse naj naj za dan žena, pa ne svojih fantov preveč jezit. :lol:

Kako je lepo, ko obstajajo na tem svetu tudi moški, ki so si izmislili celo praznik, da lahko voščijo ženam in dekletom :)

no ja…

150
vlatka
8.03.2009 20:10

david,

kdo so: žene?

Jz nisem žena, velja tudi zame? :P :P

151
8.03.2009 21:37

Na#139

Vzemi nagajivka z lažje, humorne strani. Tudi to bi se dalo “duhamorno” razumeti. :roll:

Končno se na obzorju svita,
nagajivka je srdita
v globine svoj pogled uprla
zakričala iz vsega grla.
Da namigujem, (le na kaj?)
mi pošilja okrcaj,
da sebi samemu se smilim
če le malce v stran poškilim.
Stran od (njene le) pravice,
vrhovne pesniške resnice,
in pravil kako se igra
(edino ona jih pozna)?
Naprej mi s »čejem« dopove,
da ona to zatrdno ve
bin se spremenit´ ne zna
zato mu kar odpustek da.
Z dobrodošlico povabi
ob tem pa kar počez pozabi,
da mi skoraj v isti sapi
predpisuje »vsebnost v kapi«.
O čem naj pišem in kako,
kaj je slama, kaj seno.
Kadar v tvoji pesmi uzrem,
nekaj kar si skrila vsem,
celo pred sabo misli črne
»bin besede preobrne«?
Za trač še enkrat, res pardon,
šel sem malce čez bonton.
O žrtvah in o krivdi zanje,
to so tvoje blodne sanje.
Duhamorna poezija
v duhu bralca se razvija,
pevec je le svoj pogled
na neko temo vrgel v svet,
vprašal sebe in ljudi,
kako se iz takih stisk zbeži?
Tole z zvezkom ni pošteno,
med prijat´lji zaželjeno,
da svojo stisko bi tajili
se z njimi lažno veselili,
kadar muči nas težava,
četudi le »boli nas glava«.
V družini in rodbini,
(no, tu so še pr´jatli fini),
le tam redila bi tegobe,
ej pupa .. to je višek zlobe!
Vsi tisti, ki smo »preko žice«,
prišli iz pekla v tvoje vice,
ne bomo videli nebes,
radi nimamo te RES?
Kdo je Tom v tem tvojem štosu
kdo bi jih dobil po nosu?
K tej tvoji igri licemerni
so Telebajski bolj primerni.
A na koncu, prav na koncu …
priznaš, da dve sta v istem loncu.
Ena, ki bi se cartala
in druga, ki bi bossa igrala,
Kako naj revi sploh spoznata,
kdo je mož in kdo copata?
Prav o tem pa v pesmi slutim,
ne le slutim, krepko čutim,
ne veš prav dobro kje je keč,
naj vzameš rožo ali meč?
Naj piše jivka le romance
naga tolče svoje štance.

Piši nagajivka piši! Čeprav v dveh delih. :twisted:

Prijetne zadnje minute praznika vam želim! :)

152
mijau
8.03.2009 22:05

Nick, tvoje vprašanje, če sem sam napisal, jemljem kot kompliment. Sem dovolj resnicoljuben, da bi priznal tudi, če ne bi.

Sicer pa imam tudi dovolj vaje: pisati sem se naučil pred več kot šestdesetimi leti.

Vlatka, seveda si žena, saj menda opravljaš dolžnosti žene. Mi koruzniki smo izenačeni po dolžnostih s poročenimi.

153
8.03.2009 22:26

Vlatka

uf, sem neroden, dekleta in žene, seveda :)

154
vlatka
9.03.2009 00:19

david,

oki doki…. :D

155
9.03.2009 11:49

Komentar na zgornjo pesem, ki si jo pripela nad to rubriko… Ker pač ne morem tam komentirati… bom spisala kar tukaj pesem :)

Naj v tebi bo sonce
in mraka čim manj.
Morda pa le špec
s skrivnotjo obdan.

Za magično noč
in čarobni nopoj.
A v srcu naj lučka
bo vedno s teboj.

Lep začetek tedan tebi in enako vsem na tej strani :)

156
9.03.2009 12:26

Nisem pri stvari,
a berem zapise
vaših življenj,
tiste drobne odtise.,
ki vodijo v dan vas,
ki vas vodijo v noč.
za trenutek odplavam
z mislimi proč.

Preživela sem vikend
in praznične dni.
Več v sivini kot
srečnih oči.

Včasih te jemlje,
in zrak svoj loviš
Kot bil bi lastnina?
Pa vendar živiš.

V sanjah pričaraš
si žarke sinjine,
V naravi poiščeš
trenutke miline.

In dan je spet lepši
Ne dam se! Si rečeš,
ko novemu dnevu
naproti pritečeš.

Z nasmehom toplino,
pričaram ga v sebi.
Ne duše – srca
ne predam še pozebi.

Skoz glasbo začutim
spet krila svobode,
Oprana peresa
se dvigajo z vode.

Osušim jih na soncu,
v duhu pomladi
a pesem popelje
k novi me nadi.

Ja, malo sem imela zatežen vikend… Pa sem si rekla jutri bo bolje. In je res. :)

Uživajte mi :)

157
~ nagajivka ~
9.03.2009 16:14

David; – #149: /»punce, vse naj naj za dan žena …«/

Hvala.

/»… pa ne svojih fantov preveč jezit.«/

Oh, my dear lion … ENAKO! (svojih najdražjih)

;)

http://www.youtube.com/watch?v=gSd3sw30lVw&feature=related

158
~ nagajivka ~
9.03.2009 16:17

Bin; #151: /»Vzemi nagajivka z lažje, humorne strani. …«/

Želiš moj iskren odgovor? Se trudim in trudim, Bin. Pa mi (trenutno) nekako ne uspeva.
Nič kaj mi (še posebej zadnje čase) ne gre na smeh ob prebiranju tvojih stihov. Žal.
VERJETNO SEM NEKJE VMES IZGUBILA SMISEL ZA HUMOR … :( ;)))

Veš kaj? Imam en predlog. Moji so me sinoči obvestili, pa sem si ravnokar na posnetku ogledala včerajšnjo oddajo na RTV Slo: »Večerni gost« – s Sandijem Čolnikom, kjer je bila gostja večera pesnica ga. Neža Maurer. Morda si si oddajo ogledal tudi sam, če pa ne, ti priporočam, da ji prisluhneš. Jo prilagam spodaj. Morda izveš kaj »novega« s stališča ženskih pesnic – v odnosu do poezije in vsega kar zraven sodi. V mnogih Nežinih mislih se najdem tudi jaz. Kar nekaj njenih zanimivih pesmi je bilo (npr. pri 27:30) predstavljenih.

http://www.rtvslo.si/play/neza-maurer/ava2.29879061/

159
~ nagajivka ~
9.03.2009 16:27

Dragi Vilinček; – #155 – hvala ti za vzpodbudne stihe, ki si jih namenila mojima pesmima o »soncu in sencah« pod »Rim-a-rim«. Uvodni pogovor med Maurerjevo in Čolnikom
(na zgornjem linku) govori točno o tem. Sicer se pa v svojih stihih NE »pritožujem« nad sencami v sebi, kajti le-te sprejemam kot NUJEN del svoje osebnosti, ki me uravnava.
Le v zadnji kitici (# 2) v splošnem »ošvrknem« tiste bolestno-hipohondrične »črpalce – kradljivce energij«, ki v sebi ne zmorejo vzpodbuditi dovolj lastne svetlobe.
To so običajno samodestruktivni, potuhnjeni nečimerneži, kronični odvisniki tipa:
»pri-sesalci«, »netopirji«, »vampirji« in ostale »pijavke« … Ja, v tistem »svojem ladlcu«
si dovolim biti tudi malo bolj realna … naj te to nikar ne plaši, ker bom še naprej (vedno!) rada TUDI sanjala.

;)

V soboto zvečer sem zaman poskušala na tvojo stran (ki se ni hotela odpreti), da bi ti zaželela lep vikend. No, ti pa zdaj kar tule želim uspešen, ustvarjalen teden in … ne glede na vso “sivino” – pomladno obarvano poezijo na krilih TVOJE LASTNE SVETLOBE, ki jo občudujem. Objem.

:D

Tebi pa tole namenjam:

http://www.youtube.com/watch?v=bH9lsN6aPrA&feature=related

&

http://www.youtube.com/watch?v=3jV_sgzmRDc

160
~ nagajivka ~
9.03.2009 16:30

Ta je pa za našega ŠEFA – Mijaua, ki (zaenkrat) odlično opravlja svojo “nalogo”:

;)

http://www.youtube.com/watch?v=yYS6BORlt_4&feature=related

———————————–

Lep dan VSEM!

161
9.03.2009 21:47

@nagajivka #158
Gledal v živo! In … Neža Maurer je v samem vrhu lestvice tistih žensk, ki ste mi obogatile (duhovno) življenje. :)
Zanesljivo pa tudi v njenih pesmih ne vidiva istih stvari, ne prevzemajo naju isti občutki. Bi moralo biti tako? Se res ne smemo razlikovati? Niti kdaj pa kdaj?
Ne bom več težil v tem postnem času, ki sem si ga vzel za pot vase. (Eno izjemo si bom pa le privoščil in vem, da mi ne boš zamerila. :) ) Kasneje, ko bo čas za norčije, pa spet prikolovratim naokrog.
Lepo “Rimari” ta čas, izkoristi priložnosti ki se ti nudijo.
Pa pa :) :) :)

162
9.03.2009 23:38

Hvala ti Draga moja Nagajivka. :)

Prelepa pesem Maje Slatinšek, čeprav pravi, da ni več upanja… A vsaj lepe sanje so ostale, kar pa znova prižiga luči in da je novih iskric… Morda pa nekoč?
:D

In Alenka Godec… moja pevka :)
Njen glas mi je fantastičen.

Pesem hrepenenja in želja.

Rada bi znova zaživela, rada bi znova poletela…

Hvala ti še enkrat.

ps.: Glede pesmice oz. mojih komentarjev pa se ne obremenjuj… samo utrip in trenutni občutki, ki me popeljejo skozi rime. :)

Piši svobodno na svojih krilih, kamorkoli te že nese duša :D

Nočka in krasen jutrišnji dan tebi in vsem.

163
mijau
10.03.2009 09:55

VEROČKA XIII.

OVADBA

Nekega dopoldneva me je v službi obiskal miličnik. Tajnica ga je pripeljala v pisarno in me vprašujoče pogledala. Čeprav sem bil v pisarni edini moški, je mož postave vprašal s službenim glasom:

»Ste vi ta pa ta?«

Takoj sem priznal, najbrž ves rdeč od sramu, saj ni imelo smisla tajiti, obenem pa sem se spraševal, česa me dolžijo. Avta še nisem imel, še kolesa ne, torej za prometni prekršek ne gre. Tudi ukradel nisem ničesar. A se je kmalu razjasnilo, ko mi je izročil dokument, izdan od republiškega sodišča za prekrške, da moram takoj plačati pet tisoč dinarjev, ali iti v zapor za pet dni.

»Boste plačal?«, me je vprašal miličnik, ki je očitno vedel, kaj piše v dokumentu. »Morali bi plačati že lani, ko ste dobili prvo odločbo«, je še dodal.

»Ampak jaz sem se na tisto odločbo pritožil, pa do danes nisem dobil nobenega odgovora«, sem bil nejevoljen. »Sploh pa jaz nisem bil nič kriv, ampak sem bil žrtev«, sem še dodal, saj sem se sedaj dobro spomnil, zakaj je takrat šlo.

»Jaz ne vem nič«, je mož postave povedal, kar sem mu rad verjel, potem pa še enkrat vprašal: »Boste plačal?«

Malo sem razmišljal, ali bi se raje dal zapreti, ali plačati, čeprav nisem kriv, potem pa se odločil:

»Bom plačal.«

Če bi se dandanes znašel pred enako dilemo, bi šel raje v zapor, takrat pa sem se bal, da bi takšno dejanje lahko negativno vplivalo na mojo kariero. Postal bi ’stari znanec milice’.

Seveda sem pozneje moral Gustiki in sodelavkam pripovedovati, kaj se mi je zgodilo, da me sedaj lovi milica.

Bilo je še v času, ko je Veročka prebivala pri babici, jaz pa sem jo obiskoval. Včasih je potem ona šla z mano domov, včasih med tednom, pa je ostala zaradi pouka naslednji dan, jaz pa sem sam odhajal peš tisti kos poti do avtobusa, ki me je potem peljal do železniške postaje, kjer sem se vkrcal na zadnji večerni vlak.

Tako je bilo tudi tistega dne, ko sem bil z Veročko do zadnjega trenutka, ki mi je omogočil, da prispem še pravočasno na vlak. Med potjo me je pričakala skupina mladih fantov s fižolovimi preklami v rokah. Bilo jih je pet. Eden se je ravnokar pripeljal na prizorišče s kolesom, ga zvrnil v jarek in prejel od prijateljev ponujeno palico. Na vprašanje, kaj hočejo od mene, mi je najstarejši odvrnil, naj pustim Verico pri miru. No, to mi še na misel ni prišlo, pač pa sem se ustrašil, da ne bom pravočasno prispel na vlak.

Čeprav so bili vsi mlajši od mene, le eden od njih je izgledal, da je že polnoleten, pa me je zaskrbelo njihovo število. Skočil sem proti najmanjšemu, zgrabil njegovo palico, in mu jo izpulil iz rok. Drugi so medtem priskočili in pričelo je padati po meni. Zavihtel sem osvojeno palico okrog sebe, da so odskočili. Potem sem se pognal proti kolesu, ga pobral iz jarka, ga naglo zajahal in se odpeljal proti avtobusni postaji. Nekaj časa so še tekli za mano, a me seveda niso mogli ujeti.

Ker sem s kolesom bil dovolj hiter, sem prihranil nekaj časa do prihoda avtobusa, zato sem pri neki hiši, kjer sem opazil skupino odraslih, razjahal in jim kolo predal, rekoč, da naj ga shranijo, saj bo najbrž ponj prišel lastnik kolesa. Sam sem se peš odpravil na postajo avtobusa.

Medtem, ko sem čakal, se je pripeljal tja miličnik, pogledal okrog sebe in mi pristopil. Moral sem mu pokazati osebno izkaznico, potem pa je začel z izpraševanjem o minulem dogodku. Jaz sem mu vse po pravici razložil, on pa si je počasi zapisoval v notes. Sprevidel sem, da so ga poklicali tisti ljudje, ki sem jim predal kolo.

Medtem je prispel avtobus. Povedal sem miličniku, da moram na ta avtobus, ampak se za mojo prošnjo ni zmenil. Izkaznico mi je vrnil šele, ko je avtobus že odpeljal. Jaz sem potem tekel skoraj vso pot, da sem ves poten prispel še pravočasno na vlak. Pozneje sem Veročki povedal za dogodek, pa je rekla, da si misli, kdo je bil, ter da jim bo že napela svoje. Zagotovila mi je, da me ne bodo več napadali. Sicer pa se je njeno bivanje pri babici že iztekalo.

Nekaj mesecev za tem je prispel poziv k sodniku za prekrške, ker me je tisti miličnik ovadil, kjer sem pojasnil sodnici ves dogodek. Potem spet dolgo ni bilo nobenega odgovora in jaz bi na dogodek že pozabil, pa je prišla odločba o plačilu denarne kazni za kršenje javnega reda in miru. Zanimivo je bilo to, da sva bila kaznovana oba, napadalec in napadeni z istim zneskom, ostali pomagači pa so jo odnesli le z opominom, ker so bili mladoletni.

Seveda sem se na tisto odločbo pritožil na višjo instanco, in ker več mesecev ni bilo nobenega odgovora, sem mislil, da sem jih prepričal o svoji nedolžnosti.

Že takrat, ko mi je pristopil miličnik, pa tudi večkrat pozneje sem spoznal, da poštenost običajno ni nagrajena in da barabe dosti bolje pridejo skozi. Če bi takrat tisto kolo vrgel v reko, bi si prihranil dosti neprilik in pa denarja.

164
10.03.2009 13:36

Berem nadaljevanje Veročke. Tole je pa res dolga zgodba, tokrat še dodatno začinjena.

In to ti bom rekla… Mogoče res, kdaj pridejo barabe bolje skozi, ostanejo pa drugi madeži na njih…

Zanimivo te je brati.

Bodi mi nad vse lepo… Pozdravljam tudi nagajivko in vse na tej strani :)

Krasen dan vsem :)

165
mijau
10.03.2009 20:15

VEROČKA XIV.

GASTARBEITERIN

Kako lahko nek dogodek, na prvi pogled brez velike povezave, vpliva na življenje drugega človeka, se je pokazalo po tistem, ko je Veročki umrl dedek. Bil je že star in bolehen, zato njegova smrt za družino ni bila presenetljiva.

Ker pa babica v tisti hiški ni mogla sama živeti, so na hitrico pričeli iskati rešitev, da bi jo pripeljali bliže. Tu se je nenadoma pojavil kot rešitelj tisti Čarli iz naše hiše, ki se nikakor ni hotel sprijazniti z dejstvom, da je Veročka z mano. Ker je živel sam z mamo, je odvečno sobo ‘velikodušno’ ponudil v podnajem Veročkini babici. Ta je potem vsak dan obiskovala babico, saj ji je nosila jesti, Čarli pa je izrabljal priložnost za osvajanje, meni pa je namigoval, da njegovo osvajanje ni bilo zaman.

Meni to seveda ni bilo pogodu, a tu se ni dalo nič storiti. Ko pa mi je nekoč siknil, da Veročka ne bo več dolgo z mano, saj je z njim noseča, sva se stepla.

Veročki sem moral povedati, zakaj sva se stepla, ona pa je bila nad njegovim dejanjem zgrožena. Vendar pa je najbrž tudi to privedlo do odločitve, da gre delat v Nemčijo.

Noč pred odhodom sva prebila skupaj, vendar do jutra nisva zaspala. Delala sva načrte, kako bova vsak po svoje štedila za avto, obenem pa si prisegla, da bova drug drugega zvesto čakala.

Pisala sva si pogosto, in na koncu pisma je bil tisti obvezni »je t’aime«.

Ko je prvič prišla domov na obisk, mi je prinesla moški prstan z nekakšnim grbom na podlagi iz oniksa, in vgraviranim napisom Je t’aime. Ljubila sva se vsako noč, dokler ni odpotovala nazaj.

Ko je čez kake pol leta prišla ponovno domov, je zopet prišla k meni. Ljubila sva se še vedno strastno, vendar sem že opazil, da se ljubi drugače. Videl sem v tem vpliv drugega moškega, in spoznal, da jo izgubljam.

Ko je prišla naslednjič domov, me je prosila, naj ji vrnem slike, kjer sem jo golo posnel v Malem Lošinju. Poiskal sem tiste slike in ji jih izročil hkrati z negativom, saj sem vedel, da to pomeni konec med nama.

Tisto noč sva se zadnjič ljubila. Ljubila sva se s solzami v očeh.

166
vlatka
10.03.2009 22:05

mijau,

bolj, ko si se bližal koncu, bolj raztresen si bi v pisanju…. prebrala sem štiri zadnje zgodbe.

Ne vem, ali se samo meni zdi, da si hotel pohiteti …..,

bom še enkrat prebrala…. :)

167
mijau
10.03.2009 22:52

Vlatka, ja, na koncu se vedno hiti.

Sledi le še epilog.

168
~ nagajivka ~
10.03.2009 23:23

Bin;

Poskušam ohraniti svoj krvni tlak v mejah normale, ker se mi je v preteklih dneh (spet) precej povišal, kar me je izčrpalo. Veliko ustvarjalne energije me »košta« tole najino neverending prepucavanje, aveš. Ko bi vsaj šlo za konstruktiven “prepir”. Ali za duhovite “debakle”. Pa ne gre. Prepucavanje zaradi prepucavanja me pa ne zanima! Na kakšen način ti koristiš svoj prosti čas – je tvoja stvar. Vendar je pa zame škoda, kadar gre moj že tako omejen čas za RAZVEDRILO – v nič. Ali, ko nekdo poseže v moj “svet” na način, da me vodi v slabo voljo. Po vsakršnih nebuloznih besedičenjih potrebujem več dni, da »pridem k sebi«, da se spet napolnim z ustvarjalno energijo, pa da morda še koga navdihnem z dobro voljo, ponudim kaj lepega. To je vsa moja poanta – že od samega začetka. In ti to veš! Sva večkrat debatirala o tem.
Mizerije je že tako povsod po svetu preveč …

Pa tudi sama sebi – si taka (s povišanim RR) nisem všeč.
In ta moja napeta »struna« je v tem virtualnem smislu vse bolj natrgana! Živim precej obremenjeno življenje, Bin, a sem v RL kljub temu veselo bitje, zato si tudi v virtuali ne bom dovolila postati (preveč) nestrpna … Tega v svojem življenju res ne potrebujem.
Po vsem tem času se z lahkoto odpovem tej (žal) destruktivni komunikaciji, ČE bo treba.
Ne verjameš? Well, watch me!

#161@: če preskočim kompliment (hvala) in smeškote …
Polna luna je na vidiku … Zato se bom (tudi) tokrat raje vzdržala replike na tvoja značilna sprenevedavo-podtikovalska »vprašanja« (včasih pripombe) na katera moj pogled že zelo dobro poznaš! Ne bi rada ne na PP, ne tu (še bolj) smetila. Morda se pa nekega dne srečava v »Po-jeziji« in raje tam še kakšno rečeva – na “to temo”.

Pa pa.

169
~ nagajivka ~
10.03.2009 23:25

Vilinček – »162: :)

Ja. Upanje je nekako vgravirano v nas in nas ohranja. Več kot je sivine, bolj se nanj opiramo. Drži nas »pokonci«. Kar je dobro. Moje osebne izkušnje z upanjem (na sploh) so take, da tudi takrat, ko kakšna situacija izgleda še tako brezupna, nikakor ne gre obupati. Oziraje se nazaj, mi je čas to doslej vedno dokazal … pa četudi se morda zadeve naposled niso odvile ravno tako, kot sem “takrat” upala, da se bodo. :)))

Me veseli, da sta ti pesmi na youtube všeč, žal pa posnetka (v tehničnem pogledu) nista najbolj kvalitetna.

Evo tebi in Vlatki še eno za lahko noč, ki tudi govori o upanju:

http://www.youtube.com/watch?v=mL0uRP-A7C0

170
~ nagajivka ~
10.03.2009 23:26

Mijau;

Se tvoje prigode z Veročko res že bližajo koncu? :(

V tem primeru upam, da nam boš še kdaj, še kje, privoščil prijetno branje kakšnih svojih drugih (resničnih ali pa izmišljenih) zgodbic, hudomušnih pesmic …
Tvojo zbirko »Zlata ura« imam pa s seboj, veš. In, ker rada dan začnem z nasmehom, pogosto kaj iz nje preberem ob jutranji kavi.

:)

http://www.youtube.com/watch?v=1MWN_duZfIs

171
vlatka
11.03.2009 09:45

nagajivka,

naredi si en lep dan. Pa Luna gor ali dol. :) :)

TŠM***

172
krota
11.03.2009 09:57

Mijau,

dolguješ mi eno zgodbo s happy endom! Bo?

173
krota
11.03.2009 09:58

Prosim, zbriši obe kroti. Tehnična napaka.

174
mijau
11.03.2009 12:53

Krota pesja (pri nas tako rečemo, če se čemu začudimo), kaj to ni bil, na koncu koncev, happy end?

Saj poznaš tisto sodobno pravljico: Vprašal jo je, če bi se poročila z njim. Ona je rekla: Ne! Potem je on živel srečno do konca svojih dni.

Zbrisal pa tvojih komentarjev ne bi, četudi bi znal.

175
11.03.2009 13:06

Mrnjau,

ne bodi tako prozaičen!!!

Happy end je, ko si padeta v objem, se poljubita in violine igrajo Larino pesem ali kaj podobnega…

176
11.03.2009 13:45

Mijau 174,

se ne reče pri vas tudi krapavca? (čeprav ne vem, kaj to pomeni).

177
mijau
11.03.2009 15:20

Olna, sedaj je to drugače. Sedaj se najprej poseksata, nato v slovo objameta, ter si pošljeta poljubček po zraku.

On si po poti žvižga Larino pesem, hkrati pa pomisli, da je sploh ni vprašal, kako ji je ime.

Krota in krapavca sta naziva za isto žival, za krastačo.

178
11.03.2009 15:39

Mijau,

črtala te bom s seznama prijateljev, pa čeprav virtualnih. Vi dedci nimate ampak čisto nič čuta za romantiko, potem se pa čudite.

Ne, niti s tem, da me zoološko prosvetljuješ, se ne moreš odkupiti, ti hlod brezčutni!!! ):-(

179
~ nagajivka ~
11.03.2009 16:49

In, da vsem skupaj še malo popestrim dan, prilagam eno Mijauovih hudomušnih
iz zbirke »Zlata Vüra«:

———————————–

SREČA V NESREČI
(avtor Mijau)

Juža se za Frančko meče,
‘jo pa srce k Tini vleče.
Tina se okoli Gele mota:
k ‘joj ga vleče ‘jena dota.

Gela samo Tuna gleda,
Tuni se dopadne Heda.
Heda pa za Đurom hodi,
ki je monter pri plinovodi.

Gda veselico so priredli,
pjebi se kak mavre so nacedli.
Je neše Đura z nožon pehna,
ke je revež skoro zdehna.

Te pa se zgodlo je kak blisk:
je Đuri prišla žena na obisk.
Novica se je hitro zvedla,
no fso zmešnjavo brž uredla:

Je Heda z jeze Tuna vzela,
Tineka je vzela Gela,
Frančki pa je Juža osta –
sreče je za fse zaj dosta.

(by Mijau)

:)))

180
mijau
11.03.2009 16:10

Olna, Olna, vzami me nazaj! Nena ga serji!

Jaz sem še iz stare šole.

181
~ nagajivka ~
11.03.2009 16:33

Vlatka – #171:

Jap. Saj sem si ga. Kot ponavadi.
Luna gor ali dol – prav imaš. :D

http://www.youtube.com/watch?v=5fDNRR06gGg&feature=related

182
~ nagajivka ~
11.03.2009 16:36

Я огорченн для задержки на вашей партии … работал до теперь. (Iz dr. Živaga) ;)))

———————————————————————————-

#172 & #173:

Krota, ma ne obremenjuj se sploh. Danes je una TA HUDA polna luna, pa ga itak vsi biksamo – vsak po svoje. In ne bodi preveč črnogleda – saj vendar poznaš tisti happy end iz pravljice, hmmm … kako že gre? Aja, princeska poljubi žabo in iz nje skoči prečudovito pravljično bitje.

:D

183
~ nagajivka ~
11.03.2009 16:38

#175:

Olna; jst ne morem pomagat, če je Mijau tako neizprosen za pisanje zgodbic s happy endi. Edino kar lahko v tem trenutku zate storim je, da ti privoščim tale youtube – v svojem klasičnem slogu – tako zate, kot doslej za vse drage mi sogovornike – (na blogovju). Objem v tem videu je žal zelo bežen in kratek, vse ostalo kao čista zmrzal, ampak – hejj, bolje vsaj to – kot pa popolnoma nič, mar ne. ;)))

http://www.asterpix.com/v/164585361/dr-zhivago-laras-theme-maurice-jarre/

184
~ nagajivka ~
11.03.2009 16:47

Mijau – #177:

/”Sedaj se najprej poseksata, nato v slovo objameta, ter si pošljeta poljubček po zraku.
On si po poti žvižga Larino pesem, hkrati pa pomisli, da je sploh ni vprašal, kako ji je ime.”/

Aja??? A tako gre to dandanes? No, jst sm tud še iz stare šole, pa mi to ni preveč znano. Ma romantiki v duši ostajamo romantiki – ne glede na spremembe, ki jih čas prinaša.

;)

http://www.youtube.com/watch?v=9MxmthbKZYU

185
vlatka
11.03.2009 18:54

nagajivka,

oki doki, všeč so mi tile zvoki :D :D

186
mijau
12.03.2009 07:16

Nagajivka, hvala ti, da si Olni in Kroti prilepila tisto storio s happy endom za Hedo, Gelo, Frančko, Tuneka, Tineka in Južeka,

obenem pa naredila reklamo za knjigo.

Hvala tudi za poslane pesmi. Ugotavljam, da nas poznaš v dušo, saj vsakemu prilepiš, kar mu paše.

Imam vtis, da bi znala komu tudi fizično kakšno prilepiti.

187
mijau
12.03.2009 07:45

Včeraj sem se udeležil “Luninega pohoda”, ki ga organizira ptujsko društvo “Ščipohodci” skupaj z društvom “Zreli vedež”. Ker je bil to jubilejni – stoti pohod, je bil še posebno svečan in dobro obiskan.

Na startu je pohodnike pozdravil tudi župan, udeležili so se pa pohoda tudi povabljeni člani društva “Lunohodci” iz Polzele, ki pa so malo varali, saj so se do Ptuja pripeljali z avtobusom.

Sam pohod je potem trajal dobro uro in pol, nakar smo se vsi skupaj znašli v dvorani vaškega kulturnega doma, kjer smo za nekaj evrov dobili spominske majice, bedže in večerjo, imeli kulturni program, izmenjavo daril med društvi, ter glasbo za ples.

Pohodnice so napekle toliko slaščic, da nisem mogel preizkusiti niti polovice vsega prinesenega, čeprav sem si prej pripravil sklep, da bom od vsake vrste poskusil košček, potem pa bom vnaprej jedel samo tiste, ki so mi bile najbolj všeč.

Med plesom z mojo najdražjo sva opazila sedeti samo najino skupno znanko, zato sva zapustila plesišče in jo šla pozdravit. Ona je na pohod prišla brez moža, ker se mu ni dalo iti.

Ko sta se moja Ivanka in znanka zapletli v pogovor, sem postal pozoren na žensko, poleg katere sem si vsedel. Bila je obrnjena v steno, na licu pa je imela tako trpeč izraz, da se nisem mogel zadržati, da je ne bi vprašal, kaj ji je. Zaradi glasne glazbe sem jo komaj razumel, da ji je lani umrl mož, in da zmeraj misli nanj. Pohvalil sem jo, da je prišla med ljudi, v družbo, pa mi je zaupala, da so jo otroci v to prisilili. Dejal sem ji, da so imeli prav, da mora čimveč med ljudi, da se naj vpiše med člane društva upokojencev, da si izbere neko dejavnost, kjer se bo razvedrila in ne bo tako sama. Zaupal sem ji, da sem bil tudi sam vdovec, in da me je rešilo prav društvo, kjer sem našel istomišljenike in navsezadnje tudi svojo sedanjo življenjsko sopotnico.

Še vedno mi ne gre iz glave. Ne vem, kako ji je ime, niti od kod je, a zanima me, ali bo sledila mojim nasvetom.

188
vlatka
12.03.2009 09:43

mijau,

bo…. čez čas :)

189
olna
12.03.2009 11:34

Mijau 179,

naj ti bo, ker imam dobro srce, ti oprostim. Ker grešiti je človeško, opraščati pa božansko. (Čeprav je včasih tudi grešiti božansko). :)

187,

poveš še malo več o Luninem pohodu in Ščipohodcih? Sliši se zanimivo.

Epizoda z ovdovelo gospo je ganljiva. Večina nas pozna če že ne iz lastne izkušnje, pa vsaj pri starših, sorodnikih ali prijateljih, takšno zgodbo. Korak nazaj v “normalo” je silno težek, človek največkrat zdrsne v neko apatijo, kronično žalost, za vse mu zmanjkuje energije. Takrat šele ugotovimo, kako pomembno je imeti prijatelje, znance, hobije, interese, zabavo…stvari, ki niso vezane izključno na partnerja.

Kot je rekel znani srbski pesnik in avtor nepozabnih aforizmov, Dušan Radović: “Uvek treba imati nekoliko rezervnih razloga za život, da ako nas iznevere oni glavni, da bismo se imali za nešto pridržati”.

Lep sončen dan želim vsem, izgleda, da se res bliža pomlad.

190
~ nagajivka ~
12.03.2009 11:44

Mijau – #186: :)))

- hudomušno pesmico, ki sem jo iz tvoje zbirke izbrala, sem prilepila VSEM – kar sem tudi zraven pripisala. Olni sem pa namenila tisto, ki si jo je sama zaželela, torej Larino pesem.

- malenkost, z veseljem še kdaj kakšno tvojo prilepim, ne rabiš se zato zahvaljevat. Hvala tebi, da nas zabavaš.

- poznati človeka v dušo (no, ja, kolikor je to pač preko virtuale možno), pomeni zanimati se za njegovo bistvo, za njegovo osebnost, vsebine, za vse njegove zakaj-e in zato-je, upoštevajoč posameznikove poglede, okoliščine, izhodišča, motive … itn; in z vsem naštetim v zvezi – tudi trud k maksimalnemu razumevanju VSAKOGAR – z moje strani.
Ja, se trudim, Mijau, in veseli me, če lahko komu polepšam dan (saj ljudje pravzaprav niti ne potrebujemo veliko za zadovoljstvo in nasmeh, kajne), vendar imam jasno da – tudi jaz svoje meje sprejemljivega, toleranco, ki se neha tisti hip, ko bi jo nekdo (kdorkoli) začel preveč egoistično izkoriščati – le zase. Občutljiva sem tudi na razne maščevalnosti, ki jim botruje taisti egoizem ali celo strupena zloba. Takrat se pa res zna zgoditi, da prilepim kakšno verbalno zaušnico.

- da bi prilepila fizično? Nikoli in nikdar – nikomur, RAZEN v samoobrambi, če bi bila fizično napadena.

————————————

#187: me veseli, da je tudi tebi včerajšnja polna luna popestrila dan, oz. večer.
Pa vendar me nekaj zanima: kako to, da ti, ki si tak romantik po duši (sklicujem se na tvojo včerajšnjo opazko pod #177) – nisi dame vprašal niti kako ji je ime??? Haloo? ;))

Seveda bo sledila tvojim nasvetom. Če ne tvojim – pa svojim. Še se bosta videla. Evo, še Vlatka ti je to zagotovila, torej si lahko miren. Sicer pa ni nič narobe s tem, če smo kdaj malce v negotovosti. Tudi tovrstno vznemirjenje nas zna “gor držat” – priznaj, “Mista’ avanturista!” :)))

————————————

Tole igrivo Gershwinovo skladbico – (tokrat po mojem okusu, da ne bo zamer) pa namenjam VSEM – za lepši dan:

“Rhapsodija v modrem”:

:D

http://www.youtube.com/watch?v=DW-m754FKT8&feature=related

191
~ nagajivka ~
12.03.2009 11:49

Olna – #189: vidim, da sva hkrati pisali komentar … všeč mi je – tale Radovićev aforizem. Pa še res je to, kar pravi.

Evo še eno:

http://www.youtube.com/watch?v=Hg7jzi9JAkw

192
mijau
12.03.2009 13:17

Nagajivka, tisto damo nisem vprašal po imenu, ker bi se mi zdelo to preveč vsiljivo. Sem ji pa ponudil, da ji napišem svojo telefonsko številko, da se lahko obrne name za pomoč, vendar na to ni reagirala.

Olna, o društvu “Ščipohodci” in “Zreli vedež” ne vem prav dosti. Zanje sem izvedel iz prve roke, to je od ustanoviteljice, “spiritus agens”, obeh društev, gospe Valerije Dabič, ki jo je naš predsednik društva upokojencev povabil, da je bila gostiteljica enega od “Četrtkov na Ptuju”.

Vika je upokojena učiteljica slovenščine. Je karizmatična oseba z ogromno energije, ki zna povedati, kar misli. Takoj mi je bila všeč, zato sem sprejel njeno povabilo in se podal na prvi lunin pohod skupaj z mojo Ivanko, čeprav je vso pot deževalo. Zdel sem se sam sebi neumen, ker rinem nekam v takem vremenu, ker pa nas je bilo tako neumnih preko trideset, sem si rekel: Kud svi Turci, tu i mali Mujo.

Seveda sem moral biti tam že zato, ker sem obljubil Viki nastop.

Včeraj je torej bil to moj tretji lunin pohod, in moram priznati, da sem tokrat prvič videl luno – na obeh prejšnjih je deževalo ali snežilo.

193
olna
12.03.2009 16:43

Nagajivka 191,

sorry, šele prejle sem opazila, da si mi youtubala malo slikic in muzike za mojo romantično dušom hvala! Čeprav je nekoliko melanholično…in tisti trenutek z Omarjem in Julie res zelo kratek…

Ampak to je nabrž mišljeno kot potrdilo tistega znanega reka – da se sreče meri v trenutkih.

O, Animalsi! Jaz sem še iz tiste dženerejšn, ko smo House…doživeli kot novi hit! Najbrž poleg Satisfaction ni bilo nobene druge pesmi, ki bi v hipu tako obnorela svet. Morda so bile “boljše”, ampak ti dve sta nekako najbolj zadeli živec tistega časa. Nepozabno.

194
olna
12.03.2009 16:45

Mijau,

zdaj mi pa nehaj v vsakem postu metati po eno kost: kaj so “Četrtki na Ptuju”?

195
mijau
12.03.2009 17:25

Olna, ti si taka strašna radovednica!

In jaz tako strašno rad pripovedujem.

Torej, “Četrtki na Ptuju” so nastali po ideji našega predsednika DU, ki želi s pomočjo nas upokojencev oživiti staro mestno jedro, ter dokazati da upokojenci znamo in hočemo in imamo čas, da ga malo “prodrmamo”.

Začelo se je januarja 2008 vsak drugi in četrti četrtek, in meni je pripadla čast, da orjem ledino.

Koncept je tak, da gostitelj povabi še enega gosta (da se odgovornost za fijasko porazdeli), zraven pa še koga iz najmlajše generacije (to so po pravilu učenci glasbenih šol, ki jih spremljajo njihovi vaditelji. Torej se na kupu dobijo tri generacije.

Jaz sem kot gosta povabil enkrat Toneta Partljiča, enkrat pa igralko, ki je igrala njegovo Čistilko Marijo in je z odlomki iz te predstave nasmejala občinstvo.

Ogled predstav je brezplačen, pride pa lahko kdorkoli. Le pijačo si mora plačati sam.

Napisal sem tudi avizo za te predstave, ki se poje na vižo
“Bela snežinka”:

Vprašal sem, kaj se dogaja,
nihče povedal mi ni.
Vidim, da noter gre raja,
vsak mimo me hiti.

Nekdo za rokav me potegne,
poznani mi neki gospod.
Kar mimo mene pobegne,
jaz pa za njim grem not.

Smeh je, čuj notri smeh je,
se zbrana družba nekomu smeji.
Gledi, tu zraven prisedi,
naroči pijačo, pa smej se še ti!

Letos smo začeli le z enim četrtkom v mesecu. Malo smo se upehali.

196
mijau
12.03.2009 18:19

VEROČKA XV.

EPILOG

Verico sem pozneje videl še enkrat ali dvakrat bolj od daleč, vendar med seboj nisva nikoli več spregovorila.

Izvedel sem, da se je poročila z nekim jugovićem, ki je tudi delal v Nemčiji, in da ima sina.

Jaz sem se medtem preselil v blok, kjer sem dobil stanovanje, ker sem se bil medtem oženil in dobil hčerko. Žena Verice ni poznala, saj se je pozneje preselila v naše mesto, je pa od drugih izvedela marsikaj o meni, zato mi je takrat, ko je izvedela, da je Verica umrla in da bo pokopana v našem mestu, rekla naj grem na pogreb.

Izkopan grob za Verico je bil nedaleč od groba mojega očeta, zato sem stal tam sam. Videl sem njene sorodnike, videl objokano mater, ki je za roko držala majhnega fantka, ki se ni zavedal tragike dogodka. Pomislil sem, da bi to lahko bil moj sin. Spomnil sem se tudi njene slutnje, da ne bo živela dolgo. Torej je hotela v svojih sedemindvajsetih letih doživeti čim več. Lahko si zamislim, da marsikdo toliko ljubezni ne doživi v sto letih.

Ko so spustili krsto v zemljo in se je njena mama malo oddaljila od ostalih, sem ji pristopil in izrekel sožalje. Pogledala me je s solzami v očeh in rekla: »Oba sva jo izgubila.«

Konec

197
~ nagajivka ~
12.03.2009 22:43

Mijau; :cry:

—————————————

Ampak!

Tale Mijauov stavek bom pa izpostavila, kot misel dneva, misel tedna, misel meseca …
MISEL MIJAUOVE strani na kateri je z nami delil svoje LJUBEZNI POLNE SPOMINE na VEROČKO.

“Lahko si zamislim, da marsikdo toliko ljubezni ne doživi v sto letih.”

Mijau, s tem si povedal vse – kar je najpomembnejšega …
To je misel o kateri je vredno vsak dan vsaj malo razmišljati, tako v odnosu do vseh naših najbližjih, kot hkrati do vseh, ki jih imamo radi … dokler smo, dokler so … pa marsikdaj to “pozabimo” pokazati, ja, tudi povedati …

Ob branju tvojega epiloga, sem se spomnila na neko “poezijo v prozi”, ki sem jo prebrala pred mnogimi leti, v neki knjigi, pa me je ganila … (prosila sem moje, da so mi jo posredovali preko mejla)

To je “pesem” anonimnega dekleta. Takole gre:

*

Se spominjaš dne, ko sem si sposodila tvoj novi avto in ga opraskala?
Mislila sem, da me boš ubil. Pa me nisi.

Se spominjaš, kako sem te zvlekla na plažo, ti si se branil, ker so napovedovali dež in res je deževalo? Mislila sem, da me boš grajal: “kaj ti nisem rekel?!” … pa me nisi.

Se spominjaš, ko sem koketirala z vsemi, da bi bil ljubosumen – in si bil?
Mislila sem, da me boš pustil … pa me nisi.

Se spominjaš, kako sem raztresla borovničevo torto po preprogi tvojega avta?
Mislila sem, da me boš udaril … pa me nisi.

Se spominjaš, da sem ti pozabila povedati, da je ples svečan, ti pa si se pojavil v jeansu?
Mislila sem, da mi boš obrnil hrbet … pa mi ga nisi.

Da, toliko stvari je bilo, ki jih nisi naredil. Stal si mi ob strani, me ljubil in me ščitil.

Toliko stvari je bilo, ki sem jih želela početi s tabo … ko bi se vrnil iz Vietnama …
… pa se nisi.

*

198
~ nagajivka ~
12.03.2009 22:57

A sem vam že povedala, dragi prijatelji, da vas imam rada?

Nisem???

Mar že potrebujem Bilobil … ??? :shock:

Al’ ga pa potrebujete VI, ker vam moram to kar naprej govoriti!?
Kaj ni dovolj, da vam to pokažem (skoraj) vsak dan??? Ha?

Matr ste razvajeni!!!

Okej nej vam bo:
naga vas ‘ma rada … tud’ kadar je oblečena. Jasno?

http://www.youtube.com/watch?v=WU-MBTW86U8

;)

199
~ nagajivka ~
12.03.2009 23:08

Olna – #193:

/”Ampak to je nabrž mišljeno kot potrdilo tistega znanega reka – da se sreča meri v trenutkih.”/

Tudi jaz se strinjam s tem rekom. Na PP sem na temo o sreči napisala eno pesmico na katero si me spomnila, (navdihnila me je neka Vilinčkova pesem), pa jo zdajle še sem prilepim – zate:

————————————

*

Ne iščem več sreče,
ker sreča je v meni …
tam biva, počiva in včasih zasije.
Ko drobne se iskrice
krešejo v temi,
s svetlobno hitrostjo navzven se odbije.

Ne iščem več sreče,
ker najde me sama …
Ujamem trenutek, ko me doleti.
V naročje me vzame
nje slastna omama,
v njenem objemu moj duh poleti.

Ne iščem več sreče,
v velikih rečeh …
skriva se, čaka, v drobtinah preprostih.
Je v tebi, je v meni,
jo najdem v očeh,
v svetlobi in mraku, v grehu, v krepostih.

(by nagajivka – 29. oktober 08)

*

:)

http://www.youtube.com/watch?v=2P7J1_hZ7iM

200
~ nagajivka ~
12.03.2009 23:16

Mijau – #195:

Dej nam še kej povej, no. Mene tudi zanima. Naprimer – kakšen vtis je pa nate
g. Partljič naredil?

Tone – vesel človek? :)

201
mijau
13.03.2009 00:11

Tone Partljič je človek, kakršen bi jaz želel biti. Ni veseljak, ki se na veliko reži in vice stresa. Ima namrgodeno lice in svoje duhovite domislice pove kar tako mimogrede. Beseda mu tako teče, da bi lahko pripovedovanje posnel in kar pisal.

Ker govori tako tekoče, ga lahko poslušaš ure dolgo. (Za razliko od mene, ki se mi besede zatikajo, zato najraje besedilo napišem, vmes iščem kak ustrezni izraz, potem pa tekoče preberem).

Opisal bom en dogodek ob srečanju z njim.

V gostilni Pri Pošti smo imeli sestanek likovne sekcije in jaz sem bil malo zgoden, pa ni bilo še nikogar od naših. Torej sem šel ven in zagledal, da iz bližnje prodajalne Mladinska knjiga nosijo ven stole. Ljudje so se zbirali in posedali po stolih. Vprašal sem nekoga, koga pričakujejo, pa mi je rekel, da Partljiča. Vsedel sem se na bolj oddaljen stol, da tu počakam, kdaj bodo prišli ostali člani sekcije na sestanek.

Prišel je Tone Partljič, se rokoval z organizatorji in se usedel za pripravljeno mizo. Ko je pogledal po gledalcih, sva se srečala z očmi in mi je pokimal.

Potem je začel predstavljati svoj najnovejši roman Dom Dom. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali, jaz pa sem z robom oči opazoval, ali se že zbirajo moji kolegi na sestanek. Kakor imam sicer rad točnost, sem si tokrat zaželel, da bi vsi čimveč zamudili, ali da bi kdo prišel povedat, da je sestanek preložen.

Ko pa sem uvidel, da so že vsi odšli v gostilno, sem vstal in dvignil roko. Tone je to opazil in prekinil pripoved, jaz sem se mu pa opravičil:

“Gospod Partljič, ne bi hotel, da bi mislili, da me vaše pripovedovanje dolgočasi, ampak jaz bi moral ta trenutek biti nekje drugje.”

“Ja, ja”, je dejal in se nasmehnil, “To je po tistem fizikalnem zakonu.”

202
~ nagajivka ~
13.03.2009 00:45

:cool: :)

Nocoj le še tole zate Mijau – za lahko noč in miren sen:

http://www.youtube.com/watch?v=mwV9RDfC8MY

203
olna
13.03.2009 11:01

Nagajivka 199,

hvala za pesem – kot a la carte napisana zame je! Sem si jo skopirala za poznejšo uporabo.

204
vlatka
13.03.2009 12:29

mijau

:cry: :cry:

205
vlatka
13.03.2009 12:30

nagajivka,

TŠM***, obojetroje: nago, oblečeno, nagajivo :D :D

206
13.03.2009 12:48

Berem tvojo pesem Nagajivka… Pa še jaz priložim svojo iz pretklosti.
Nad vse lep vikend tako tebi, kot vsem na tej strani :D
In veliko, veliko sreče za vse… :)

———————————

Sreda, Oktober 29th, 2008

Ker v meni prebivaš…

glasbena podlaga: Cowboy Junkies – Blue Moon Revisited

http://www.youtube.com/watch?v=Q8lWUydIc-Q

Ne iščem več sreče,
me gleda z daljave…
a znova je bližje kot kdajkoli prej,
ko nje veličina
me nosi v višave,
med tvoja svetišča na sam empirej.

Ne iščem več sreče,
nje sij je pred mano…
in tvoji se žarki prekrivajo z njim,
ko sanjam po tiho:
Nekoč mi bo dano…
da upanja sebi in vero pustim.

Ne iščem več sreče,
ker v meni prebivaš…
sejal si semena najlepših cvetlic,
ko v mojih globinah
ljubezen razlivaš,
ki raste … izvira iz tvojih bistric.

207
13.03.2009 12:51

In hvala, da si se spomnila znova name :D

Te objemam. In kjerkoli že si, da bi se mi imela nad vse lepo :)

208
ivangrozni
13.03.2009 13:16

ne iščem več sreče
me meče ob tla
iz rite dehteče
mi sapca je ušla

po tleh si polila
ljubezni napoj
zdrobila bo sila
te v prahcev nebroj

po riti trpeči
nažgal te bo stric
boš letala k sreči
kar brez perutnic

8)

209
13.03.2009 14:23

@ivangrozni #208 :lol:

Vsak svoje je sreče
umetelni kovač
tu v verze jo meče
jezni drkač.

Ne moreš si svoje
ljubezni graditi
če sršenov na roje
nosiš v riti.

Spusti na prosto
vse kar te tišči
ne tukaj, tja v hosto,
tam naj smrdi! ;) :twisted:

210
~ nagajivka ~
13.03.2009 18:09

Olna – #203: kul. :cool:

Vlatka – #205: obojetroje je itak zakon! :D

Vilinček – #206: ne mine dan, da se ne bi večkrat spomnila tudi nate. Sam tok, da veš. Čeprav na tvojem blogu ne puščam sledov, redno sledim vsaki tvoji novonastali pesmi. (Lepe so mi te tvoje – ta zadnje.) Še vedno imam omejen dostop na internet, to pa zato, ker sem ugotovila, da bi me mesečna naročnina skupaj s priklopom stala še več kot že itak. In potem seveda koristim impulze za tole ljubo mi domaćo – »ludo kućo«. Za teh par mesecev se mi stacionaren priklop ne izplača. Hvala, da si pripela še svojo pesmico. Sinoči sem si prav tega zaželela.
Še en dokaz več, da “delujemo” na daljavo? :D

Draga moja muza – tudi jaz ti želim čimbolj muzast vikend. ;)

http://www.youtube.com/watch?v=tD6jS0Gq-wk&feature=related

211
~ nagajivka ~
13.03.2009 18:12

Ivanhrozni – #208:

grozni:
ne iščem več sreče
me meče ob tla
iz rite dehteče
mi sapca je ušla

naga:
O sveti Gregorij,
o ljubi moj bog,
črevesnih te štorij
reš’ le proktolog!

grozni:
po tleh si polila
ljubezni napoj
zdrobila bo sila
te v prahcev nebroj

naga:
Ko na prafaktorje
stric me razbije
iz vsakega faktorja
sila zasije!!!

grozni:
po riti trpeči
nažgal te bo stric
boš letala k sreči
kar brez perutnic

naga:
Že slačim si gate,
da fašem jih končno,
pošiljam zdaj zate
to pesem pokončno!

;)

212
~ nagajivka ~
13.03.2009 18:13

Modri dirkač
pridirkal je že,
100 rajskih naj kač
parirat mu gre.

:cool: ;)

213
~ nagajivka ~
13.03.2009 18:16

Bin – #209 – Petek trinajsti???

Oh, pol ti pa še tole namenim:

http://www.youtube.com/watch?v=wDZFf0pm0SE

;)

215
13.03.2009 22:37

pardon: kao=kako

216
13.03.2009 22:40

vidim po “groznih” komentarjih, da imate tukaj pravi: http://www.youtube.com/watch?v=sG3qjJf4Lt8

217
vlatka
13.03.2009 22:49

nagajivka,

modri dirkač sem jaz …. bila, ko sem bila v špediciji… ;)

218
~ nagajivka ~
14.03.2009 01:20

Uh, ta petek je bil pa res pester. Tudi meni se je dogajalo, do zdajle.
Še dobro, da je že nov dan …

———————————-

David; saj veš, ane … da včasih iz človeka, ki ima pred seboj le še korak ali dva do večnosti, govori vse kaj drugega kot njegova avtentična osebnost. Ker nisi “edini”, ki včasih kje koga
(pre)hitro obsoja, zdajle to pišem za vse:

Na TEM blogu je empatija moj blagoslov in moje prekletstvo.
In o tem ne bom razpravljala.

Tako da … sorry, draga moja simpatija, a od vseh današnjih »groznih« komentarjev (na tem blogu, na tej strani) – je (za moj okus) naslov youtube pod #216 še najbolj »grozen«. Danes si pa žal mimo kresnil. Pa ne zaradi Adijevega komada kot takega, pač pa bolj zaradi tvojega sporočila in namena, s katerim si ga sem pripopal. Verjamem, da si celo »dobro hotel«, a “preštel pač nisi do 10″, preden si se odločil za ta neduhovit izbor, ne poglobil v zadevo, ne pomislil koga pravzaprav vse utegneš s tem po nepotrebnem užaliti. Prosim, popravi me, če se motim. (Brez podrobnosti.)

Tale pod #214 je pa simpatična. :D Hvala.

Evo še tebi David, pa Vlatki in vsem – za lahko noč in miren sen – eno v malo bolj nežnih tonih.

http://www.youtube.com/watch?v=ksxxVYHBkqI&eurl

219
~ nagajivka ~
15.03.2009 23:17

David; nu … ja … hkm … ampak vseeno hvala za poštenost.;)

But Jack does not need to go anywhere! I still love you. ;)

http://www.youtube.com/watch?v=C0zgwVZtlUU

220
15.03.2009 22:26

no ja,res nisem vse bral, se opravičujem ;)

http://www.youtube.com/watch?v=Q8Tiz6INF7I

221
16.03.2009 09:23

Nagajivka, Nagajivka, Ti si res Nagajivka :)

http://www.youtube.com/watch?v=NaMuBX4aMmw

222
~ nagajivka ~
16.03.2009 15:17

Ne, David. Najprej dosledna!

In ja, potem pa spet nagajiva. ;)

http://www.youtube.com/watch?v=_zT6ulufCe0&feature=related

223
16.03.2009 18:07

hvala, te pesmice pa že dolgo nisem slišal. Zelo lep, ampak malce “mukotrpen” tekst. Velikokrat resničen.

224
~ nagajivka ~
17.03.2009 01:11

David; se strinjam …

Zato ti dajem besedo, da bom naslednji tekst na temo Ljubezni spisala kar sama – v naslednji pesmici. Zihr bo bolj vedra!!! :D Pa zato nič manj resnična.
A moram imeti ta pravi navdih za to. Ga bom poskusila ujeti v naslednjih dneh.

Nocoj pa le še tole – v malo veselejših tonih, ki sem jo kot otrok zelo rada prepevala, požvižgavala, igrala na orglice, kitaro …

http://www.youtube.com/watch?v=RfD09hsC1dc&feature=related

Lahko noč oz. dobro jutro tebi, pa tudi Mijauu (kod hodi ta naš šef?) in VSEM, ki še pošpegajo kaj na to stran. :)))

225
~ nagajivka ~
17.03.2009 15:42

Mijau; hvala, ker mi dovoliš, da imam rada vse ljudi. No, ne ravno vse ljudi na svetu, ampak čimveč, če sem natančna …

226
~ nagajivka ~
17.03.2009 15:43

;)

227
17.03.2009 16:40

Nagajivka, kaj si pa mislila, da bom rekel, da moraš samo mene rada imeti?

228
~ nagajivka ~
17.03.2009 22:35

Mijau;

Ah, kje pa. Še na misel mi ni prišlo kaj takega. Saj vendar vem, da ti je jasno, da je Ljubezen (tista vseobsegajoča) namenjena – vsem. In en košček te Ljubezni,
ki jo imam v sebi, imaš od mene tudi ti. Le ne pozabi tega! Nikoli.

This Love rules all the time.

“All over the world” :D

http://www.youtube.com/watch?v=gdPJ9BtqK7w&feature=related

———————————–

p.s.: si poskušam priklicati navdih za Davidu obljubljeno pesem – na temo o Ljubezni, pa nekak nisem še “čist not padla” … k’ me pa preveč stvari bega!!!
Sej bo … jutri bo nov dan … :)))

229
17.03.2009 23:30

Pesmica????? A to je bilo mišljeno zares???

Saj se ne mudi ;)
http://www.youtube.com/watch?v=S3vxvyuQ0wU

230
~ nagajivka ~
17.03.2009 23:44

David; men’ se mudi!!! Seveda zares! Kako s’ pa mislu??? ;)

No, res je to, da bi rada čimprej padla nazaj v tiste svoje malo bolj “blage vode”,
ampak ta teden se mi toliko dogaja, da sem zgleda čisto preveč napeta in našesta in nasedma … ;))

V četrtek naj bi se namreč vrnila v Slo. (za nekaj dni), dotlej pa moramo tu opraviti še precej zadev. Ker pa so Italijani znani tudi po tem, da se rokov preveč radi ne držijo, se bojim, da nam ne bo uspelo vsega pravočasno zaključiti. V tem primeru – je odvisno od njih in ne od mene. Njih čakam! (Zato sem tudi malo bolj nervozna, kar se pozna pri stresanju mojih fruster v pojeziji.) :))) Saj tudi njih – (te Taljanđote) v teh dneh malo priganjam, ker si RES že želim na kratek oddih domov.

I’m ready to go! :)))

http://www.youtube.com/watch?v=37K-GTnMgLw

231
17.03.2009 23:51

Uf, kakšni divji ritmi :!:

Take it easy, vse bo tako, kot mora biti (ne morem verjet, da ti jaz dajem take nasvete :lol: )

lepo se namesti, globoko udihni in poslušaj:
http://www.youtube.com/watch?v=hQspgLUTBKA

232
vlatka
17.03.2009 23:53

nagajivka,

**230**

te pot pripelje tudi do mene – pa da nazdraviva?

TŠM***

233
~ nagajivka ~
18.03.2009 01:49

David; #231 :lol:

Pa saj vam ves čas pravim, da sem jaz tud’ vrućeglavka. Najbrž le s to razliko, da sem v minulem letu zavestno “trenirala” potrpežljivost (z nekaj vmesnimi izpadi). Zdaj, po letu dni si spet dajem malo duška, a svojo vročo betico bom poskušala še naprej obvladovat – kolikor se bo le dalo. Pomaaagajteee mi prooosiiim! Kako?
Evo: Cesaria Evora, Norah Jones, Eric Clapton, Ray Charles … me recimo že pomirjajo.
Se priporočam za še.

;)

————————————

Draga moja Vlatka; ČE – mi bo le uspelo priti ta vikend?? Vsekakor se ti pa javim,
da tako ali drugače nazdraviva *Tvojemu Dnevu*, ki se bliža. ;)

http://www.youtube.com/watch?v=hrImyzYqkkY&feature=related

234
19.03.2009 02:23

Z zamudo a tudi tukaj. Veliko sem zamudila.

A zaenkrat le glasba… Da vas vse malo objamem. Kaj več pa v jutrišnji dan :)

Maroon 5 – This Love Acoustic

http://www.youtube.com/watch?v=XvD0G4fvO-w&feature=related

235
~ nagajivka ~
19.03.2009 02:47

Vilinčkova? :D

Pa ke s ti – ponočnjakinja moja??? Heeeeeej, si me prav razveselila s svojim obiskom sredi noči … Jaz tudi še bedim. Pred dobre pol ure sem (jupiiiiii!) le uspela dokončat vse kar je bilo potrebno, da se lahko jutri (no, zdaj že danes) vrnem domov na nekajdnevni oddih, po enem mesecu. Wuf! Komičakam!!! :)))

Jaooj, tale akustična varianta “This Love” od Maroončkov 5, mi je pa zdajle prav sedla na dušo. Odlična izvedba. Hvala ti.

Evo še zate, pa za našega šefa Mijaua in vse tiste, ki radi telovadite, en štikl od
Scissor Sisters – primeren za jutranjo aerobiko. ;)

Za dobro jutro vsem.

http://www.youtube.com/watch?v=TYq_palcQ7A&feature=related

———————————————————————–

:arrow: Davidov Pelko;

tebi pa namenjam ravnokar spisano, obljubljeno pesmico – na temo vseprežemajoče Ljubezni – kot jo “vidim” nocoj – skozi “očala” lastnih občutkov. :cool:

236
~ nagajivka ~
19.03.2009 02:50

LJUBEZEN JE

*

Ljubezen je …
ko nam nasmeh
rano jutro podari,
da bi lahkó …
o, da … da bi
morda še jaz
in ti in vsi …
v dežjú in soncu
in meglí,
ga še komu pokloníli,
mu pričarali okras.
Z njim zasije
vsak obraz,
odpiráje vse poti.

Da b’ ta večna -
močna sila
nas preprostosti
učila,
tudi v mraku,
neuničljiva,
z novim upom
vselej klila,
skoz’ nasmeh,
neotipljiva,
čimveč src
se dotaknila.

*

Ljubezen je …
ko se misel
v nas prikrade,
noč naséli,
da b’ lahkó …
o, da … da bi
morda vsi
in jaz in ti,
s čisto, jasno,
dan začeli
in še s kom jo podelili,
v družnem času,
ki zbližuje,
izlite misli namnožili.

Da b’ ta večna -
močna sila
nam življenja
bogatila,
v mislih se,
nerazložljiva,
zibala
neizrekljiva,
vse trenutke,
ko nas spremlja,
objemáje
napolnila.

*

Ljubezen je …
pridih pomladi,
ki Življenje v nas
obuja,
da b’ lahkó,
o, da … da bi
morda še ti
in jaz in vsi,
jo v sebi trajno
oživili,
čarni svet
zaznav in čutov
v nje opojen
draž ovili.

Da b’ ta večna -
močna sila
v nova jutra
nas budila,
neulovljiva,
neminljiva,
bi v očeh se
nam iskrila,
nesebična,
vseobsežna,
s snom realo
dopolnila.

*

:D

237
20.03.2009 08:16

UF, zelo zelo lepo.

Nagajivka, en majhen skromen – hvala :)

In tole je samo zate:
http://www.youtube.com/watch?v=UeosPciyU8o

238
20.03.2009 10:38

p.s. Ker sam ne znam bolje, sem nalogo prepustil Greeny-ju ;)

If you are the one to temp me
I am tempted
When it’s my turn to speak out
I am empty

When love comes to me this way
I am blasted
Just to hear you say I love you
Is time passing

For you – just for you
For you – just for you

I could be awake all night
In confrontation
Just to hear you say
I’m your main station

There is no gift on earth
That I could give you
I find myself just longing
To be with you

For you – just for you
For you – just for you

I belong to no other
Just as long as you’re around dear
No time can match the feeling
That I have found here

For you – just for you

239
20.03.2009 16:05

Zamujam, ampak brez dotika in lepega vikenda pa ne gre :)

bom nadoknadila… bom :)

240
~ nagajivka ~
20.03.2009 20:20

David – #237 & #238:

Uuuuu, kakšno velikodušno dobrodošlico si mi namenil! Hvala ti. :D

Vilinček – tudi tebi hvala za dotik.

Hejj, kako lepo se je vrniti v domovino, kjer ti “pravi prijatelji” vedno znajo polepšati dan.

Me veseli, David, da ti je pesmica všeč. No, jo bom pa prenesla še pod “Rim-arim”.

p.s.: Na delček besedila /”I am blasted”/ Petra Greena (lepa!) – bi pa … ahkm …
replicirala le tole: Better be blessed – than blasted! ;)

Praviš: /”Ker sam ne znam bolje, sem nalogo prepustil Greeny-ju …”/

Hja. Je že res, da je Peter Green legenda … ampak! – jaz pa vseeno vem, da znaš tudi sam kaj skup sklamfat …
Na splošno ljudje, ki imajo/mo/ tako zelo radi glasbo (kot ti), imajo v sebi “skritega” poeta, ki ga velja, če je želja, iz sebe izbezat in mu odpreti pot do “svobode” pesniškega izražanja. Nič bat. Sicer si pa lahko poet tudi v prozi. ;)))

Zakaj to pišem? Ker imam en predlog. Sam ne okol govort … pssst … da nas ne sliši Vlatka, ki jutri – 21. 03. praznuje obletnico svoje rojstnega dne.
Dajmo ji nekaj ušpičit! A???
Recimo:
Preselimo se nocoj v “Po-jezijo” in ji spišimo kaj lepega za dušo. Do polnoči ji lahko VSAK OD NAS izreka poljubno število želja – preko kratkih verzov, komentarjev … Pa še sami bi se ob tem dopolnjevanju lahko fino zabavali. :razz: (Ahkm! – Pa še petek je!) :twisted:

Ne, sploh se ni potrebno preveč obremenjevati z ritmom in rimami … pomembna je edinole vsebina! – Prijazna, navihana, hudomušno-nagajiva, oz. tako ali drugače zabavna, tudi resna … po želji. Jaz bi pa potem lahko vse te verze, oz. kratke vsebine nekako povezala, “prefrizirala” v eno – našo – skupno pesem, ki bi jo Vlatki po polnoči poklonili v dar – (kot skupni izdelek – tudi na njenem blogu) – s strani njenih virtualnih prijateljev, znancev. Ha?

Kdor ima le željo in čas, naj se čimprej pridruži. Vabljeni v “Po-jezijo” – VSI
(vsi pomeni VSI, brez izjeme, razen Vlatke). ;)

Da bo začetek lažji, grem zdajle kar prec-takoj prve verze tja naklamfat.

:D

http://www.youtube.com/watch?v=IP4tgAzQxGE

241
21.03.2009 00:31

Kaj naj spišem?
Kaj naj rečem?
Moji Vlatki za veselje.
Včasih malo mimo stečem,
spet tu z vami moj mlin melje.

Kaj želeti taki punci,
ki v prihodnost pot nam kaže?
Enkrat v sončku, drugič v lunci
Nad tabuje – stare vraže :)

Jih razbije, če je treba,
ko pogledaš v svojo dušo,
nič ni slabega in zlega
kar ne spravi te pod rušo. :)

Prej ti lučko bo prižgala,
vedno stopila ob strani,
kdaj je tudi mala šala,
te nikoli se ne brani.

Vsega našlo bi se v loncu,
še s poetom se rokuje.
Jutro najde jo v soncu,
v noč med zvezde spet potuje.

***

Kaj naj ti želim za srečo?
Za tvoj praznik, ki v dan sije?
Vzela sem te mal` pod lečo:
LE LJUBEZNI – HARMONIJE.

Ker, če ta te k sebi vzame,
če dotik nebes te hrani,
več ne štela boš na grame.
Vse bogastvo je na dlani.

———————————

Te objemam. Najbrž z napačami… Ampak je iz srca to si zapomni Vlatka.

Lušno, lušno mi praznuj.
Zdravlja, sreče, veselja… denarja vem da nimaš (zato ti ga pa privoščim) In seveda ljubezni. Kot sem napisala. Ljubezni :)

RAda te imam. In tudi tebi Nagajivka. Tebi pa še veliko dolgujem. :)
Samo včasih me je treba malo pocukati za rokav :D

242
~ nagajivka ~
21.03.2009 00:36

VILINČKOVA!!! :D

Ooooo, pa si le prišla. Zdaj pa čimprej tole svojo fletno pesmico prenesi še v “Po-jezijo” –
(od komentarja #477 naprej) – tam smo ji nocoj pesnili – pa bi bilo fajn, da je vse na enem mestu; in še na Vlatkino stran – pod “Praktik”.
Si falila “apartma”??? ;) Saj sem na tvojem blogu pustila povezavo. :)))

Okej, napače bom pa zdajle takoj popravila. Daj mi le minutko časa.
Do takrat pa – enako, tudi jaz tebi. In hvala ti. :D

243
21.03.2009 00:37

V zadnji kitici je napaka.

je BOGASTVO vso na dlani :)

Se oproščam :)

244
~ nagajivka ~
21.03.2009 00:43

Ne pa ni VSO bogastvo, ampak VSE bogastvo! ;)

#242 – spregledala? :)))

Eko, Vilinček. Tvoja lepa in srčna pesmica je že nared. Še dobronameren nasvet: tam – na Vlatkini strani delaj presledke med vrsticami (2 x enter), med kiticami pa zvezdice* (oz. katerikoli znakec).

En veeelik objem tudi tebi za lahko noč. :D

245
21.03.2009 01:15

Kam jo moram prilepiti? :D

Hvala draga moja NAGAJIVKA
Da si dregnila v moj mir. ;)
Znova se mi vedro ČIVKA.
Me objema sam hudir? :evil:

Mir se malo čudno sliši?
Mirovanje je bolj blizu.
Da ne grem se slepe miši:
Padla sem v lastno krizo.

Ko me vrže, pač iztirim,
Tam na tleh se sebi smilim.
Ako malo se pomirim,
z novim perjem v svet zakrilim.

Res, da malo frfotavo,
ker se spet učim leteti.
Včasih padam tud`na glavo,
Treba je nekje začeti.

A je v duhu dobre volje,
ker nasmeh se je narisal.
Vem, da kmalu bo spet bolje:
Lepši čas se nam bo pisal.

*****

Hvala za prebujenje. Tako tebi, kot Vlatki… ki je pač kriva toliko ker praznuje :D

246
21.03.2009 01:18

Lepši čas se nam bo pisal. :)

Šlampast sem :)

247
21.03.2009 11:25

POTOVANJE V RIM

(Uvod)

Za potovanje v Rim sem se odločil na nagovarjanje naše predsednice stanovskega društva Magdalene, ki nam je orisala potovanje tako privlačno, da se je bilo težko upreti, sploh ker je to povedala s seksi glasom televizijske napovedovalke. Tudi njene črne oči so žarele ob navdušujočem pripovedovanju. Ni čudno, da je bila nekaj let pred tem prva spremljevalka Miss svoje Krajevne skupnosti.

Morda še to ne bi zadostovalo, če ne bi omenila posebne ugodnosti, ki jo je nudilo društvo, in sicer obročno odplačevanje. Lahko si se odločil za neomejeno število obrokov – edini pogoj je bil, da so bili obroki plačani pred pričetkom potovanja.

Potovanje je organizirala znana turistična organizacija Mistik turistik in ker je njena direktorica Lana bila prijateljica naše predsednice Magdalene, smo dobili še posebno ugodnost: Lana nas bo osebno spremljala na potovanju kot vodička.

Prepričevanje je bilo tako uspešno, da se nas je za potovanje odločilo več, kot je to bilo običajno, vsekakor več, kot se jih da strpati v en avtobus. Bilo nas je prijavljenih za avtobus in pol. Na upravnem odboru se je razvila vroča debata. Nekateri so predlagali, da bi šli z enim avtobusom in bi žrebali, kdo se bo vanj uvrstil. Izvedli smo poskusno žrebanje, pa je izpadlo, da se je pri enem zakonskem paru uvrstil na potovanje mož, pri drugem pa žena. Pa predsednica bi ostala doma. Za tisti dve polovici zakonskih parov smo našli rešitev, da jih namestimo skupaj v dvoposteljno sobo, razen če sta pripravljena plačati dodatno ceno za enoposteljno sobo. Potem je ta predlog padel v vodo, ker je predsednica uporabila pravico veta. Tudi polovice avtobusa ni bilo mogoče naročiti, za prevoz z dvema avtobusoma pa bi morali doplačati razliko.

Na tem mestu sem dolžan pojasniti, da sem bil tudi jaz eden od poročenih, ki sem se prijavil na potovanje brez žene. Glavni razlog za to je prepričanje, da je na ta način strošek polovičen, užitek pa podvojen. Moja žena se je s takim mnenjem strinjala, saj je bila leto poprej na potovanju po Španiji ona tista, ki je uživala.

Tisti, ki smo se pri poskusnem žrebanju uvrstili v prvi avtobus, smo vztrajali, naj povišano ceno plačajo oni polovičarji, saj se bodo bolj razkošno vozili, oni so pa bili zagovorniki demokratičnega principa. Nekdo iz našega, polnega avtobusa je predlagal glasovanje, po katerem bi seveda obveljala naša, ker nas je več, a se je eden iz manjšinskega dela znašel in poudaril posebne pravice manjšin in njihove privilegije.

Nikoli ne bi videli Rima, če se ne bi nekdo spomnil, da se da najeti tudi nadstropni avtobus, ki nas bo peljal vse za enotno ceno.

Na pot smo se odpravljali pozno popoldan, zato je za prebivalce našega mesta bil poseben spektakl, ko so videli tisti nadstropni avtobus voziti po naših ulicah. V tistih mesecih pred potovanjem je bila ena od vročih tem, kje se bo kdo peljal – v pritličju, ali v nadstropju, ali kot smo to poimenovali, v spodnjem ali v zgornjem domu. Nazadnje se je, po logiki, izkristaliziralo mnenje, da naj bodo v spodnjem domu starejši, poročeni pari, vodička Lana, ker je imela spodaj mikrofon, predsednica in pa šoferja, ker sta tudi onadva spadala v starejšo populacijo. Pravzaprav smo se od doma odpeljali le z enim šoferjem, drugega pa smo spotoma pobrali v našem glavnem mestu.

Ko smo že pri šoferjih, moram zapisati, da sta naša šoferja bila najbrž na to potovanje poslana po kazni. Že prvi ni bil zgovoren, tako da sem imel vtis, da čaka na novo zobno protezo, drugi pa me je spominjal na policijskega šefa Dreifusa iz filma o Pink panterju, ko se spomni na inšpektorja Clousota. Ugibal sem, kaj bi lahko bil vzrok za tako nervozno obnašanje, in mislim, da nisem daleč od resnice, če sumim da je v zadnjem času moral peljati maturante na izlet. Takšna traumatična izkušnja ti lahko pusti trajne posledice.

(Nadaljevanje prihodnjič, če boste vi tako želeli)

Ta prva epizoda pa je posvečena Vlatki za njen praznik!

248
~ nagajivka ~
21.03.2009 16:15

Jaaaaaaa! Jaz sem zaaaaaaa! :D

Mijau, komaj čakam na nadaljevanje. Dogajanje v Rimu? Z “double deckerjem”?? Travmatične posledice??? Whow! ;)))

http://www.youtube.com/watch?v=E2sW4xq8h_s&feature=related

VLATKA! Upam, da (si?) boš prebrala prvi del.
No, zdej pa reč, da tale naš Mijau ni gentleman, če si upaš. ;))

249
~ nagajivka ~
21.03.2009 16:25

Evo, Mijau, tole naj bo pa tebi za obuditev spominov in v navdih.

http://www.youtube.com/watch?v=dnIbIEV5SJY&feature=related

————————————

Lep vikend VSEM, tudi tebi VILINČEK! Se oglasim še kaj na tvoji strani v teh dneh …

:D

250
21.03.2009 20:51

Še en glas za potovanje v Rim! ;)

251
~ nagajivka ~
22.03.2009 23:21

Z Vilinčkovega bloga kopiram tole kratko pesmico, ki sem ji jo namenila, pa naj bo še tu,
da ji na tak način “rečem hvala” za zgornje rime, ki jih je spisala pod (#245). :D

———————————-

ZA VILINČKA:

*

Razpnem ponovno svoja krila,
proti soncu poletim,
svetloba jih bo pozlatila,
žarke vanje ulovim.

*

Pesem te v višine nosi,
tam na nebu ni meja,
ljubezen daje, nič ne prosi,
kjer je čisti zven srca.

Naj ubranost melodije
ti v nočeh približa luno,
v dnevih pa, ti energije,
spet pokloni zlato runo.

*

http://www.youtube.com/watch?v=kIrcxGdyUdk

———————————–

Bin; #250: vsak (dober) glas seže v deveto vas! ;)

252
olna
23.03.2009 10:37

Jaz tudi hočem nadaljevanje “Mijau v Večnem mestu”!!!

253
olna
23.03.2009 12:10

Nagajivka, kako bi bilo z novim predalom, tale se že malo težko odpira?

254
~ nagajivka ~
23.03.2009 13:35

Olna, patinaste pante predala sem ravnokar pošpricala z WD 40, zdaj pa upam, da bo ta ukrep za prvo silo zadostoval. Sporoči. ;))

Okej, brez heca: meni se ta predal še vedno z lahkoto odpira, a če se tebi (in še komu) ne, potem bom seveda z veseljem odprla novega – še danes (malo kasneje, zdajle nimam časa). Odprla bom pa tudi novo “Po-jezijo” – tist’ ladlc je pa res že malo preobremenjen …

Mijau, tebi se tudi ta predal že s težavo odpira?

255
~ nagajivka ~
23.03.2009 13:53

Danes sem dan začela ob glasbi Randy Crawford & Joe Sample. Pa naj bosta tile dve skladbici – še vam za lepši dan.

“Feeling good”:

http://www.youtube.com/watch?v=YUxrsG-61fs&feature=related

“Cajun Moon”:

http://www.youtube.com/watch?v=giw7_mLOH9k&feature=related

256
23.03.2009 14:17

Nagajivka, jaz z odpiranjem nimam težav. Jaz imam težavo s tem, kako iz zaprašenih kotov moje glave izbrskati kaj za v predal.

257
vlatka
23.03.2009 14:28

O, mijau,

pridem nazaj, zdaj sem samo malo pošpegala ;) na brzake :D

258
~ nagajivka ~
23.03.2009 19:42

Mijau – #256 –

jaz tu ne vidim nobene težave. Že večkrat si namreč dokazal, da iz sebe znaš izbrskati zanimive zgodbe svojega življenja, ki jih nekateri z užitkom beremo. Verjamem, da ti tako resničnih spominov – kot tudi domišljije – zlepa ne bo zmanjkalo.
Sicer pa! Saj imaš vendar nas, ki te bomo, če bo treba, pač spet narahlo uščipnili tja nekam … s kakšnim drobnim navdihom. Nič novega, pravzaprav. ;)

259
23.03.2009 19:48

POTOVANJE V RIM

I. nadaljevanje

P V R – II. epizoda

Zaupati vam moram, da so v našem društvu pretežno ženske. To izvira iz naših poklicev, za katere so usposobljene predvsem ženske, ker so vestne, natančne in imajo »zicleder«, nekaj moških pa rabijo za šefe. Med potnicama sta bili vsaj dve taki, ki bi jima rad zaupal nalogo, da mi pred spanjem zapojeta uspavanko in poljubita za lahko noč, saj brez tega težko zaspim.

Torej je bilo takšno razmerje tudi v zgornjem domu avtobusa, zato ni bilo šans, da bi na sedež zraven sebe dobil moškega. Sedeži so bili razporejeni po dva in dva na vsaki strani prehoda, razen v prvi vrsti in zadnji vrsti, kjer so bili po štirje sedeži drug poleg drugega. Tisti sedeži v prvi vrsti so bili najboljši, saj so pred sabo imeli samo eno široko šipo in fantastičen razgled. Seveda so tiste sedeže zasedle tiste najmlajše, ker so pač najurnejše.

Edino, kar smo mi v zgornjem domu zavidali onim iz spodnjega doma, je bilo spoznanje, da je predsednica imela spodaj tekoči fond za reprezentanco, pa smo se bali, da bo v tišini porabljen predvsem za člane spodnjega doma. Morda so se temu nadejali tudi oni sami iz spodnjega doma, a so se hlapi po fizikalnem zakonu širili navzgor, tako da smo tudi zgoraj zavohali skoraj v istem hipu, ko je nekdo spodaj odprl steklenico.

Moji sopotniki na potovanjih so že navajeni, da napišem kroniko s potovanja, zato sem tudi tokrat vzel s seboj notes in pisalo, da sproti zabeležim vse nezgode, ki bi se komu pripetile, zato sem že kmalu zapisal nezgodo, ki se je pripetila na prvem postanku, ki smo ga imeli po prehodu meje. Te postanke naredijo zato, da se kadilci, ki ne prenesejo čistega zraka, lahko gredo zakadit, ženske pa gredo odtočit prekomerno popito tekočino, saj nimajo takih pipic, ki bi jih lahko prevezali.

Tudi naš prvi kamerman (na potovanju tja smo imeli dva s kamerami) je izstopil in seveda nesel s seboj tudi kamero, čeprav se je mrak že spuščal. Najbrž ni zaupal nikomur, da ne bi kdo šaril po njegovi dragocenosti. Na parkirnem prostoru je torej preverjal, ali bi se dalo ujeti v kader njegovo gospo, ki se je v spremstvu kolegice oddaljevala proti stranišču, ko je iznenada neka voznica vzvratno zapeljala avto čez njegovo nogo. Noge mu ni uspelo pravočasno umakniti, a nič zato, da je le kamera ostala nepoškodovana. Njegova boljša polovica, ki je bila sicer glavni objekt njegovih posnetkov, mu je bila zato nadvse hvaležna.
Mi smo ga tolažili, da ne bo druge škode, kot da si bo moral odslej kupovati po dva para čevljev – enega številko 42 in enega številko 44 za tisto nogo, ki se je malo razlezla.

Predvideni odmor je potekel in spravili smo se nazaj na avtobus. Čeprav nisem vajen zaspati brez poljubčka za lahko noč, me je zibanje avtobusa počasi uspavalo in utonil sem v globok spanec.

(To kratko nadaljevanje posvečam Nagajivki, ker je najbolj nestrpna; kratka pa je zato, ker v naslendji opisujem prihod v Rim)

260
~ nagajivka ~
23.03.2009 20:32

Obrnimo “novo stran”, danes je nov dan …

ODPRT JE NOV MIJAUOV “PREDAL” (oba dela zgodbe sta že prenešena tja).

Klik do povezave:

http://free2rhyme.blog.siol.net/2009/03/23/mijau-v-vecnem-mestu/

VABLJENI K ZABAVNEMU BRANJU – IN KOMENTIRANJU. ;)