Dragi moj virtualni prijatelj Mijau, http://mijau.blog.siol.net/
v varstvo in oskrbništvo ti prepuščam tale “apartma VEROČKA”, ker vem, da boš zanj v času moje odsotnosti lepo skrbel in hkrati v njem užival kot na vikendu … ali na “izletniških turah” izven domačega terena. Prepuščam ti 100% odgovornost za šefovanje na Eho-Bit, do mojega povratka. Vsi ostali sodelujoči prijatelji iz “paralelnega sveta” in drugi goreči bralci nadaljevank tvojih zgodb – bodo zagotovo zadovoljni, jaz pa nič manj. Ko bom le imela čas in možnost, bom pokukala skozi okno in z radovednostjo spremljala vaš “house party”.
z ljubeznijo,
~ nagajivka ~
p.s.: hja, ko miške ni doma - mački plešejo. Se ve.
Well, naj plešejo!!! ( … da le ne bo dolgčas v bajti!)
:D
WAW! Miiijaaauuu!
… mmrrnnjaaaw …
photo innocentenglish.com
&
didžej Garfield:
http://www.youtube.com/watch?v=9jiqO4TyhXY
(sonet)
Pesem pomladno … v sebi jo slutim,
v vseh letnih časih … vseskozi živi.
Le včasih za hip se potuhne, zaspi …
pa znova jo v duši svoji začutim.
Prepuščam se njenim nežnim perutim,
ko z njimi zaplešem … svetlijo mi dni.
Nesó na stezice me zvezdnih noči,
ko sanje živim, se živo počutim.
Pesem pomladna je pesem ljubezni.
Brez nje ni metuljev, ne žara v očeh.
Ves čas opija … le včasih me (s)trezni,
se v srcu rojeva nje pesem in smeh.
Ne! Nočem ozdravit’ od te bolezni,
romant’ko oživljam … v prav vseh smereh.
*
*
Andre Rieu & 7 minutes of “Romantic Moments”
Ni te. Odšel si. Le v vetru te slutim.
S klasjem zdaj žitnega polja valuješ.
Čez reke in morja in gore potuješ,
med glasbo spominov te živo začutim.
Ni te. Odšel si. In slike bledijo.
V srce si odtisnil mi svoje sledove,
zapustil pečat za bodoče rodove -
“v svetlobi”, si rekel, “se ne izgubijo”.
Odvrgel si breme, snel si okove,
popéljal na del si poti me z vizijo,
zaupal si misli mi stare in nove,
ko jih premišljujem, v meni živijo.
Tu si. Prihajaš. Spomin te ohranja
in včasih med sanje vtkeš mi svoj lik.
Objame tvoj topel me glas, ki odzvanja …
vem, ni te. Odšel si. Drugačen je stik.
*
*
