V objemu smrti

Povej mi nebo – koliko še …
ponujalo nam boš zavetje?
Grmíte oblaki … plešete z vetrom …
So šteti koraki? Ptic petje?

Sonce povej – koliko še …
dni nerojenih ostane?
Mi sporočiš … mesec srebrni …
Modro molčiš? Te ne gane?

Morje neskončno – koliko že …
skrivnosti si svojih razkrilo?
Kaj pravite pene … bučite valovi …
Življenje vam vene? Mrtvilo?

Utrujena Zemlja – koliko še …
ostalo je krožnih vrtljajev?
Nas dolgo pojiš … hvala ti Mati,
kaj nas učiš sred’ ‘zdihljajev?

***

V meni in tebi – nebo je in zemlja …
v nama sta sonce in voda.
S smrtjo okolja … umirava midva …
mikro vesolja priroda.


(foto: nagajivka)
***
“Earth song” ~
YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
 
01
4.01.2009 21:53

Že davno pred nami bilo je nebo,
še dolgo za nami bo bdelo v višavah,
jasno in vedro – prekrito z oblaki,
s ptičjim ščebetom nekje v daljavah.

Sonce in mesec, popotnika stara,
sta z nebom prišla in z njim bosta stala,
ne vprašaj zakaj, le vedi: tako je,
svoje skrivnosti ne bosta izdala!

Morje bo tudi naprej valovalo,
obale bo svoje kot vedno lomilo,
v penah valov bo življenje kovalo,
v svojih globinah se znova bistrilo.

Znova in znova bo zemlja plesala,
svoj čudežni ples, ki nas z upom navdaja,
v svojem naročju kot vsaka mama,
skrbela za nas bo, od kraja do kraja!

* * * *

Le jaz in ti, midva sva minljiva,
brez sonca, brez morja sva nič in nihče,
brez naju nebo bo še vedno obstalo,
kako le … naj človek vse stvarstvo podre?

02
4.01.2009 22:28

Tole sem zapisala na svoji strani pa prilepim še tukaj. :)

Dokler ne ugasne zadnje upanje in vera v življenje, dokler ne ugasne zadnja ljubezen … dokler se bo našla še kakšna lučka, ki bo gorela v temi, se ne rabimo bati uničenja njega.

Mogoče malo pravljično razmišljanje. A nekako razmišljam, da tudi s svojimi energijami vplivamo na potek življenja.

03
4.01.2009 22:30

Ker luč si ti!
Nedelja, Februar 18th, 2007

Ko spušča nad nebo se tiha noč,
v sanjah mirno plavaš daleč proč,
želiš ujeti delčke zvezd neba,
svetloba njih ti daje luč in moč.

Želiš ujeti delčke zvezd neba,
najlepša melodija tam igra.
A kaj, če mrak zabriše vse sledi?
Ni več poti, le še utrip srca.

A kaj, če mrak zabriše vse sledi?
Zaideš kam, zablodiš v temi?
Ni zmot, če duša nosi svetel kot.
Ne spi, se že svetli, ker luč si ti!

04
vlatka
4.01.2009 23:17

Lučka gori,
dan za dnem .
Nikoli ne ugasne.
Vsem
kaže pot do
raja.
A če pride
burja
in nagaja,
sama odleti,
saj si še
želi živeti.

Vlatka K., 04. 01. 09, 21.40

:oops:

05
vlatka
4.01.2009 23:18

nagajivka,

pa še eno: zate:

Ne bom pozabila
na tvojo ljubezen,
ko se mi predajaš
iz dneva v dan.
Ne bom pozabila
vseh tistih dni,
ko sva jih
preživela skupaj.
Ne bom pozabila,
da si me dvignil
v nebo.
In ne bom pozabila,
da sem zrasla iz
tebe – življenje.

Vlatka K. 04. 01. 09, 21.33

:oops: :D

06
4.01.2009 23:27

Tudi jaz sem se kar zagledala v tvojo pesem moja draga Nagajivka. In sem jo brala kar nekajkrat. Najprej sem jo razumela drugače… A zdaj?

Te toplo objemam. Tole smrt bomo brisali. Važi :)

Naj vedno v tebi gori tista lučka… In če bo kdaj težko, jo bomo skupaj prižgali.

Niti pesniti ne morem, ker sem malo iz sebe. :)

Saj bo vse dobro. Bo. Mora biti.

07
4.01.2009 23:52

Sončna zbirka: NAJ UPANJE NE ZAMRE

Torek, Julij 17th, 2007

V. Tam sonce je (gazela)

(glasbena podlaga: Mary Black & Paul Brady -
I will be there)

http://www.youtube.com/watch?v=7ABMvzT96Rw

Ko čisto zadnja zvezda dogori,
še preden ves se utopiš v temi;

ker spet osamljen tavaš v prazno noč
in se pred tabo brišejo poti …

objemaš strah – obup … saj se bojiš,
vse bolj bojiš zatisniti oči;

takrat se spomni … spomni se besed,
še prej globoko vase se zazri …

v globine duše svoje … svet prelep:
“Veš, v tvojem srčku se močno blešči …

tam sonce je, ki ti prižgalo bo
na tisoče … na tisoče luči!”

———————————

Še nekaj zate moja draga Nagajivka :)

08
~ nagajivka ~
5.01.2009 00:18

Vilinčkova draga – #6:

Najprej odgovor tebi, da boš lahko čimprej pesnila. Moja pesem te je malo iz tira vrgla??? O mamma mia! Oprosti. Luštna si! :D

Pa saj me že poznaš in veš, da včasih kaj dobesedno izkričim iz sebe – še posebej kadar je moj takšen ali drugačen “tajfl” izbezan, no, včasih si ga tudi sama izzovem. ;)))

Pa saj sem že na tvojem blogu omenjala ekološko obarvanost svoje pesmi? Tu sem ji priložila še glasbo, ki nosi močno okoljevarstveno sporočilo. Govori o globalni problematiki današnjega časa – uničevalskem odnosu do narave (človeštva, živalstva, rastlinstva …) Rak rana našega planeta (onesnaževanje, uničevanje …), če se ne bomo pravočasno ovedli.
Nenazadnje – vsako bitje je del tega okolja – te iste narave!!! Ampak! Je človek do sebe kaj bolj prizanesljiv kot do narave “zunaj” nas???
Oboje se medsebojno tesno prepleta.

Tudi makrokozmus je v nas – v mikro obliki in ima svoje zakonitosti delovanja.
Bodimo prijazni z njim. Sočutni s sabo – in z drugimi. Empatični do narave.
Vsi smo mi del – iste vesoljne “duše”. S tem, ko uničujemo naravo, uničujemo sebe.

Zato sem izbrala tak naslov: “V objemu smrti”. Ker smo!!!
Lahko bi napisala tudi “vonj po noči”, “okus mraka”, “dotik teme” … ali kaj podobnega, bolj “milega” – pa namenoma nisem. Aktivist v meni je z besedo “smrt” hotel biti “udarniški”.

No, tako je to – v moji pesmici bilo mišljeno.
Upam, da sem te vsaj malo “potolažila”? :))) (Paradoks!- Globalni problem je bolj zaskrbljujoč!) :)))Vseeno ti hvala za skrb, vse je v redu – v meni gori – ne le drobna lučka – pač pa plamen sonca – kot vedno. Saj drugače si sploh ne dopustim, da bi bilo! Četudi bi me prekrili še tako “temni oblaki”, bi kvečjemu odšla – “zamenjala podnebje”, nikoli pa ne bi vnemar pustila “svetlobe”. Sem si v življenju preveč prizadevala zanjo. In jo ohranila! Zato se tudi nobene “teme” ne bojim! (Dolga zgodba). Še zdaleč mi pa ni vseeno, kadar “temo” vidim ali občutim.

Vsi elementi so v nas … in tudi izbira je naša, mar ne? V mislih se začne vse! Tako volja do ohranjanja življenja “izven” nas, kakor volja do Življenja – znotraj nas samih.

Hvala ti tudi za pesem “ker luč si ti”, ki si jo prilepila pod #3 – super izbor pod to temo. Naj živi upanje in naj lučka nikoli ne ugasne.
In medtem si, zdaj vidim, še pod #7 eno dodala – WAW!
HVALA ti za te čudovite misli, draga Vilinka.

Te objemam, lahko noč in miren sen. :D

09
~ nagajivka ~
5.01.2009 00:28

Bin – #1: Bravo! Super pesem! Lepo si se potrudil. Morda jutri kaj pripesnim zraven, pozna ura je, pa mi že malo misli uhajajo …

Lahko noč tudi tebi.

10
~ nagajivka ~
5.01.2009 00:31

Draga Vlatka, pod #4 praviš:

“Lučka si želi živeti”,
o kako zares je to!
Ne preneha naj brleti,
naj zagori, da bo svetlo.

:D

11
~ nagajivka ~
5.01.2009 00:35

Vlatka – #5:

Hvala za pesmico. Me veseli, da si potopljena v lepe spomine, se čuti, da so živi in ti z njimi. Obiskala sem tvojo stran :))) – dobro se zabavate in fajn, da si tako izvenorbitno razpoložena, vendar sem danes v drugih filingih in še v preddelovnem vzdušju, pa se ti obtačkam kaj v prihodnjih dneh.

In všeč mi je tvoja misel: “ne bom pozabila, da sem zrasla iz tebe – življenje.”

Objem za lahko noč in kaj lepega sanjaj. ;)

12
5.01.2009 00:57

Samo, da je vse dobro. Sicer pa je z vsebinami tako, da imajo vedno več pogledov. :)

In prvotno sem pesem tudi razumela tako kot pišeš ti.
A potem?

Je že vse dobro… Ne bom več zapletala. Vzemi vse kot dobro.. le to :)

Te objemam.

13
5.01.2009 10:41

Tudi tukaj prilepim stih iz prostih poljan. Naj ti bo nad vse lep teden draga moja Nagajivka:

Vso vesolje je navdih,
vsaka misel daje stih.
V srcu duši najdeš glas,
a ljubezen je Parnas.

14
5.01.2009 10:42

:D :) (((******))))

še to za dobro voljo :)

15
~ nagajivka ~
5.01.2009 20:16

Bin – #01- @:

Že davno pred nami bilo je nebo,
še dolgo za nami bo bdelo v višavah,
jasno in vedro – prekrito z oblaki,
s ptičjim ščebetom nekje v daljavah.

(by bin)

———————————–

Že davno pred nami nebo je zajelo,
vsrkalo vase skrivnosti svetá.
Nad sabo je večno membrano razpelo,
vtisnilo vase spomine gorjá.

V arhivu dovzetnem zapisi živijo,
šibijo pod težo se njega police.
Vsebine teh misli nikol’ ne zbledijo,
odslikavajo znova se drobne resnice.

V barvnih odtenkih riše se slika,
NI njena prostranost na voljo pogledu.
Počasi se odkriva skrivnost mozaika
in kamenček vsak! doprinaša k izgledu.

V svetlih in temnih miselnih tonih
se čuti pretakajo z barvno paleto.
Kompasa iglica v svojih odklonih
pa usmerja nam čopič Svetlobe zavzeto.

(by nagajivka)

16
~ nagajivka ~
5.01.2009 20:22

Vilinček – #13 – @:

Vse vesolje je navdih,
vsaka misel daje stih.
V srcu duši najdeš glas,
a ljubezen je Parnas.

(by Vilinček)

———————————–

Vse vesolje je navdih,
morje v nas vibrira enost.
V vdihu vsakem je pridih,
dih valuje v eno celost.

(by nagajivka)

————————————

(((((((♥)))))))

17
5.01.2009 20:55

Nebo ni ujeto v nobeno membrano,
nebo je kot goba, ki vse vsrka vase,
gorje in vse dobro … resnično, igrano,
za vsako življenje, za vse večne čase.

Res … v njem so zapisi, resnice pradavne,
v njem je arhiv vseh naših napak,
človeške usode, bedne in slavne,
v njem je zapisan vsak naš korak!

Kdor zmore razbrati med belo in belo,
kdor zna v mozaiku najti svoj kamen,
nekoč mu bo … čutim, tudi uspelo,
spoznati v njem sebe, izreči svoj “amen”!

Takrat bo Svetloba dobila ime!
Takrat bodo barve znova živele,
igla kompasa bo zrla v srce,
v njem bodo nove zvezde žarele! :)

18
~ nagajivka ~
5.01.2009 21:36

Bin – #17 – @:

/”Nebo ni ujeto v nobeno membrano”… /

Tega tudi jaz nisem nikjer zapisala.

;))

————————————

Kdor zmore razbrati med belo in belo,
kdor zna v mozaiku najti svoj kamen,
nekoč mu bo … čutim, tudi uspelo,
spoznati v njem sebe, izreči svoj “amen”!

(by Bin)

———————————–

In belo in črno … je nuja potrebna.
Da črno nekoč bi belo postalo,
da belo ob črni bi zlâto spoznalo,
ostaja izbira odtenkov – osebna.

Iglica kompasa v duši prebiva,
jo iščemo iznad membrane vsemirja.
A droben ta smernik poti nam razkriva -
v sebi ga najdemo – v duhu gejzirja.

(by nagajivka)

19
5.01.2009 21:44

Še preden preberem vajine pesmice.

Pridam dva haika, ki sta se rodila. Eden na mojo včerajšnjo zmešnjavo. :D

Eden pa na tvoj današnji haiku, ker mi je bil všeč. Še posebno prispodoba “oko srca”

Nič se ne boj, če
kdaj iztirim v mraku.
Brž si prižgem luč.

(by Vilinček)

———————————

Ko te ne vidim,
si odprem oko srca.
Tamkaj prebivaš.

(by nagajivka)

———————————

Tretje oko je
sonce, ki sije v nas.
Tako lep je svet.

(by Vilinček)

20
5.01.2009 21:53

:D Smejem se, ker vaju trenutno ne dohajam :D Imam namreč nekaj mailov.

Dobila sem nove sličice od Stanke Golob, tokrat osvetljene v tistih pravih barvah…

Tukaj vaju berem, na svojem blogu vaju berem :D

Počasi, pridem še naokoli :)

21
5.01.2009 22:11

V duhu gejzirjev naj iščemo smer?
Med magmo in ledom brizgajo v zrak,
varuha nosijo v sebi in zver,
le kdo bi po njih naj usmerjal korak?

. . . . . . . . . . . . . . . .

Nocoj sem gejzir, ne jezi se name,
iz silnih globin se prebijam na plan,
bežim pred prekletstvom tožne osame,
bijem svoj zven, hreščeč, neubran. :oops:

Nekoč bo globina svoj kotel pokrila,
nič več ne bo pare, ne vročih solza,
kot zvezde odsev se bo duša iskrila,
v globini neskončni … hladnih voda.

22
5.01.2009 23:35

Sem pridam še eno svojo pesem iz preteklosti :D
Naj vajini vreleci divjajo. Le prižgi svoje sonce. naj gorijo vajini plameni, kamorkoli vaju že nosi poezija.

Obilo obilo svetlobe in navdiha :) za vaju oba.

POMLADNA PRAVLJICA – Valentinov pogum

(zbirka: pisana v pesniški obliki GLOSE – tudi malo drugače)

10. Vedno sončna bom podoba…

glasbena podlaba: F. R. David – Words

http://www.youtube.com/watch?v=qFl6NsoEqr8

Tam, se skriva, vsa svetloba.
Kamorkoli, tok že vodi,
naj me svet, nikar ne sodi:
Vedno sončna bom podoba…

Te, nikoli ne pozabim
in nikdar, je ne izbrišem.
Med solzami, žarke rišem,
ki med dobrim in med slabim,
vedno najdejo, kar rabim.

Tja, od rojstva… pa do groba,
njemu, piše se zvestoba.
Kakor, v angelskih ovojih,
steka se po žilah mojih:
Tam, se skriva vsa svetloba.

Ne bojim se bolečine.
A, ne rabi me držati,
in predolgo z mano spati.
Vem, da jača korenine:
Vsi želimo si, da mine!

Kadar, v sreči duša blodi,
takrat, plava v svobodi.
Pa četudi, kdaj nas jemlje,
in dotikamo se zemlje…
Kamorkoli, tok že vodi,

moramo ostati svoji;
tisto, kar naprej poganja.
Včasih, se življenje klanja,
drugič, kaplje smo v osoji:
Naši mavrični napoji.

Naj, predam se le usodi?
Črno-beli smo labodi?
Smo realnost, domišljije…
Tam, se naša reka vije.
Naj me svet, nikar ne sodi.

Ko bom tekla v ponore,
nežno, v strasti, hrepenenju;
prepustila se besnenju.
Ali vklopim naj zavore?
Dih ljubezni sem, ne more.

Zdaj, prišla sem tja, do roba,
da ni važna prostor, soba.
Kje je pekel, kje nebesa,
sij je tvojega očesa:
Vedno sončna bom podoba…

———————————–

23
5.01.2009 23:39

Oproščam se za vejice, sem le prekopirala iz svoje strani :D

Takrat jih je bilo žal še daleč preveč :D

Bodita mi lepo.
In še to pesem priložim zadnji sonet, ki ni čisto pravi sonet.
Malo nagajiv in poreden :)

———————————-

Le kam me to vodiš? Poletju naproti?
Da sence želiš v času še zime.
Poredno se smejem. Kar nekaj me prime.
Že z roko v roki, na tvoji sem poti.

Zarišem si svet v vsej njegovi lepoti,
že vidim rečice, turkizne gladine.
Iz rožic že venčke si spletam v rime,
nad mano se mavrica v soncu bohoti.

Mar kličeš dežja mi? Mar kličeš mi sneg?
Razmišljam, razmišljam… Kam vleče me pesem?
Morda pa usedem se malo na breg,

da v sebi ujela bi čut ta nebesen,
da malo razmismil, da slišm svoj jek.
Le kaj mi poreče? Obraz nič ni resen.

24
vlatka
5.01.2009 23:56

nagajvka,

ne boš verjela. Imam ustvarjalno mrzlico. :oops: Sicer niso vse moji pesmi super, in sem daleč od haikuja po zakonu, a se mi zadnje čase ful pesni. :oops: Vse mi pada na misel. Od prostih “haikujev”, to so moje misli, do samo – misli in še pesmi. :oops:

Objem topel zate.
Samo zate živim.
Kako ljubka si danes.

Vlatka K., 05.01.09, 23.55

25
~ nagajivka ~
6.01.2009 00:24

Bin – #21 – @:

V duhu gejzirjev naj iščemo smer?
Med magmo in ledom brizgajo v zrak,
varuha nosijo v sebi in zver,
le kdo bi po njih naj usmerjal korak?

*

Nocoj sem gejzir, ne jezi se name,
iz silnih globin se prebijam na plan,
bežim pred prekletstvom tožne osame,
bijem svoj zven, hreščeč, neubran.

Nekoč bo globina svoj kotel pokrila,
nič več ne bo pare, ne vročih solza,
kot zvezde odsev se bo duša iskrila,
v globini neskončni … hladnih voda.

(by bin)

———————————-

Ko najdeš v sebi miru si izvir,
v prave smeri ti bo brizgal gejzir.
Tam ni prekletstva otožne osame!

*

Izpolnjenost v njem – Svetlobe je same,
ubran zven esenc, preplet, eliksir.

*

Ne magma, ne led, ne zver, ne hudir,
ustavijo ne – te presnete omame!?

;)

(by nagajivka)

———————————–

Dragi moji, brez zamere, ker bom za kak dan utihnila. Želela sem sicer z vami še kakšno besedo reči na temo “OBJEM SMRTI” – v kontekstu tega posta. Ampak! … Whatever!

———————————–

Vilinček; HVALA – tvoja VALENTINOVA pesmica (pod #22) je še pa še simpatično-iskriva in dobi repliko, z velikim veseljem bi spisala “nadaljevanko”, vendar kdaj drugič, ker trenutno ne morem. Sem namreč v popolnoma drugem razpoloženjskem moodu, v posebnem stanju duha, v čisto drugi “galaksiji”, v drugi sferi čutov, ki pa jih ne bi rada
(z)motila.

Tudi tvoj sonet je fleten. Objem. :)

————————————

Vlatka; -#24: hvala ti za ta ljubek “haiku”. Obljubim, da bom, kakor hitro “uhvatim ta tvoj/vaš ritam”, odprla prav poseben – “žmohten” post, kjer si bo Mr. Eros lahko dajal duška in haral 100/h. Takrat te ekstra povabim k sodelovanju, da bo tvoja (pa tudi naša) ustvarjalno-erotična mrzlica lahko zavrela do “višav” … in še čez … haaah – ti se kar pripravi. Pridem(o) za tabo – v tvojo “orbito”! ;)

KMČKM!! ;)))

Ti vračam objem za lahko noč.

———————————

Uživajte. Evo, prilagam vam še tole skladbico za lepši dan. Bog vam daj – vsak dan – Valentinovo – še naprej!

:))))))))))))))))))))))

http://www.youtube.com/watch?v=ElRsgAL0V4o&feature=related

26
6.01.2009 11:09

Objem smrti zna biti silno lep, ko gre za objem v ljubezni.

Nisem jaz za rimo,
ni rima zame,
naj misel zdrsi
me svoboda ujame…

27
6.01.2009 12:21

Vas vse še enkrat prebrala poslušala Valentinovo pesem na youtube, Nagajivka, tudi tvoj zadnji zapis.

Prebrala Bina in Vlatko :)
———————————–

Prav je, da se ne daš motiti … in si vzameš čas tudi zase, rabimo tudi take trenutke :)

Le prepusti se svojemu duhu, če te to napolnjuje, ti daje energijo in moči. Bodi svoja.

Berem dalje:

Eros? Ko se bo odprla ta tema. Se vam pridružim tudi kaj tam :)

———————————

Dragica. Vem, da je tvoje ustvarjanje bolj usmerjeno v svobodno poezijo. To si ti :)
A tudi rima ti gre, si že kar nekajkrat dokazala.

Jaz sama malo kombiniram. Povezujem prosto poezijo in rime. Iščem nove svetove, nekako sem sedaj v takem elementu. Tako, da ne izgubim eno istočasno pa skušam najti nove smeri in svoje melodije.
Še v fazi učenja in razvijanja…
Mi je pa blizu tako svobodna poezija, kot rime. Oboje cenim in spoštujem.

In primeni so tudi obdobja… včasih se nagibam bolj v en smer, drugič iščem več svobodnih zvokov.
Kot sem zapisala se skušam razvijati v vseh smereh.

Vas toplo bojemam in lep dan vsem :)

28
6.01.2009 12:24

“Nene vas bojemam” ampak objemam :D

PA NAJ 2 X bolje kot nikoli :)

A da je prevečkrat? :D Tudi možno … si ga pač vzame kdo rabi. ;) Kdor ga ne rabi, pa se naj le nasmeje :D

29
6.01.2009 14:49

Še nova pesem, ki je nastala ob jutranjih urah oz. prvi del že dan prej. :)

Sicer ne vem, če je prav da lepim tudi sem… A bom, ker se nekako kljub vsemu pletemo med sabo in sta najbrž tudi kako vplivala na njeno nastjanje … včasih že utrinek, pa te nosi po svoje :D

———————————-

Je z mojim poklonom

(prosta poezija – rime)

glasbena podlaga: Jim Brickman-The Gift

http://www.youtube.com/watch?v=2HJiL6OerCI

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo;
glasba je le kot podlaga na katero se je pisala pesem)

Iz mehkega puha ti šivam odejo.
S peres, ki jih nosijo angelska krila.
Z biserno roso posula sem mesta:
Naj se svetlijo na tvojem telesu.

Da te ugledam v vsej sončni svetlobi,
ko legla bom k tebi … v posteljo vročo.
Med želje medene,
povzpnem se čez stene,
ovite v liane pod tvojim balkonom.

Morda te dosežem, prestopim to mejo.
Kot Romea k Juliji vleče me sila.
Za nama se vije zvezdnata cesta:
Spet najdeva skupaj se v pravljičnem plesu.

Mar sebe zdaj rišem v fanta podobi?
Ne. Malo le sproščam si dušo pojočo.
Še bolj pa nagajam,
ker spet te osvajam
in čakam nestrpno te z modrim balonom.

Da dvigne me k višku tvoj zrak, ki me greje.
Ker vsa sem peresa v odejico všila.
Ostala brez njih sem, a z istega testa:
Ne iščem se v koncu … ne iščem v slovesu.

Pa vendar le misel … že v tvoji sem sobi.
Darove ti nosim za srečo bodočo.
Naj k sebi te vzame,
poljub ta ujame…
Ker v njemu ljubezen je z mojim poklonom.

Uživajte mi v polni meri.. :)

30
vlatka
6.01.2009 21:03

nagajivka,

dober večer. važno, da si z nami, ni važno, če te ni – tukaj ;)

– :oops: :)

31
6.01.2009 21:40

Previhari svoje viharje nagajivka, potem pa se vrni kot ponosen kapitan! :) :) :)

32
6.01.2009 23:01

Znova mi nagaja Vilinčkov blog (izgleda remontna dela na tuditiju)
Sem pa prišla iz druge strani na ta blog…

Dobro mi bodi Nagajivka.

Tudi tebi Bin. Še enkrat hvala za tako lepo pesem na moji strani.

Vas objemam.

Nočka in lepe sanje. :)

33
vlatka
8.01.2009 21:44

nagajivka,

samo toliko, da te pozdravim. In da ti povem,: TE ŠTIMAM :oops: :oops: :)

34
~ nagajivka ~
8.01.2009 22:32

Dragica – #26:

/”Nisem jaz za rimo,
ni rima zame,
naj misel zdrsi
me svoboda ujame …”/

&

/ “Objem smrti zna biti silno lep, ko gre za objem v ljubezni.”/

(by Dragica)

———————————-

O, kako presneto res je to!
Je moj objem pospremil
sestro in očeta mi v nebo,
a njuna smrt – kot ROJSTVO prsa
napolnilo mi je z njo.
Ni pomembno, če si z rimo
usklajena v misel zdrsa,
važno je le, da v štimo
misel pravo si vtkala, -
bistvo si ujeti znala!

*
Hvala.

(by nagajivka)

35
~ nagajivka ~
8.01.2009 22:43

Vilinček – #27:

Praviš: /”Prav je, da se ne daš motiti … in si vzameš čas tudi zase, rabimo tudi take trenutke. Le prepusti se svojemu duhu, če te to napolnjuje, ti daje energijo in moči.
Bodi svoja.”/

(by Vilinček)

———————————–

Heh, saj sem. Svoja. Samosvoja … Še preveč! :)))

*

In ja, res je! Vzela sem si čas,
da duha bi ne zmotila,
ki je šepetal naglas
in mi pri delu dajal krila.
Glasba me je popeljala
tja v višine druge sfere,
kjer duh črpa iz svet’ga grala
ideje slika, riše, bere.

(by nagajivka)

———————————-

Dragi Vilinček, hvala ti za to lepo pesnitev pod #29, se čuti, da tudi ti črpaš navdihe iz nekega svojega neusahljivega vira v sferi esenc. Vedno znova sem čisto navdušena nad učinki domišljije, ki nas včasih zna popeljati v neslutene dimenzije. Dokaz, da domišljija v teh sferah preneha biti zgolj fantazija, so vidni “biseri”, ki se iz nje rojevajo. Svet umetnosti me vedno bolj navdušuje in pretresa – v vseh svojih razsežnostih! Waw! Kot veš je moje osnovno področje dela s katerim se ukvarjam- arhitektura. Kot bi v teh dneh umika in tišine z blogovja, mojo roko vodile božanske sile??? Nek večji projekt, katerega rok naj bi se iztekel konec septembra 09, je s skicami, ki so v teh dneh nastajale, idejno rešen. In pri tem poslu je najvažnejša ravno ideja! Do finalizacije me zdaj čaka le še “igračkanje” v težnji k čim bolj popolni dovršenosti, kar mi bo le v sprostitev in užitek. Posel bo tako zaključen pred rokom, kar pomeni, da bo letošnje poletje zame še posebej dolgo in čisto moje, moje, namenjeno uživanciji. Jupiii! Ful sem vesela in zadovoljna, tovrstne ideje se namreč ne rojevajo vsak dan. V povprečju enkrat letno. In zanje človek dejansko potrebuje prav poseben navdih.

Lepo bodi, pridem pošpegat še kaj na tvojo stran. :D

36
~ nagajivka ~
8.01.2009 22:47

Bin – #31:

/”Previhari svoje viharje nagajivka, potem pa se vrni kot ponosen kapitan!”/

(by Bin)

———————————–

Dragi poveljnik podmornice, ti bi se rad o ponosu pogovarjal???

p.s.: Well, da nisi (kot ponavadi) morda imel v mislih po_nosu??? Kot bi napisal Štu_lič??? ;))

p.s.: ah, Bin, saj se samo hecam, no. Opažam, da sem se v zadnjem času že čisto navzela tvojega stila za (h)umor … :mrgreen: :oops:

(by naga)

37
~ nagajivka ~
8.01.2009 22:51

Vlatka #30: /”važno, da si z nami, ni važno, če te ni – tukaj”/

naga: Ja itak! Vedno z vami. Če ne tu, pa v mislih.

Vlatka #33: /”samo toliko, da te pozdravim. In da ti povem: TE ŠTIMAM”/

naga: Anche io ti voglio! Ricordi? Te pridem obiskat na tvojo stran – malo več kasno, če mi bo le zneslo. Ma se bom potrudila … zate vedno, kokola! :D

38
~ nagajivka ~
8.01.2009 23:03

Berem zdaj ponovno …

Hvala vam za vse iskreno-dobrohotne misli in dotike.
Jutri je petek :!: in morda navržem kak nov post?
Vlatka are you (still) ready??? (Pssst … moram preverit).
Če ne, bomo pa kej druzga užgal’, ane. Stvar trenutnega razpoloženja. In navdiha, se ve.

Lahko noč VSEM.

39
vlatka
9.01.2009 00:56

nagajivka,

seveda sem v redu, vedno sem v redu, saj veš, da sem v redu : D :D

Kar se dogaja, se vedno z razlogom.

In ker imam dobre angelčke, dobre vile in škrate, moram biti v redu. :) :)

Me pa zanima, ali si ti tudi v redu?

Ampak, ker vem, da imaš tudi ti dobre vile, angelčke, dobre škrate ob sebi, vem, da si v redu. :D :D

40
~ nagajivka ~
9.01.2009 01:04

No, Vlatka, fajn. Če je pa tako, pol je pa itak vse v ready! :))))))

41
9.01.2009 13:33

Moja stran tudi malo spančka. :) pa saj bom spet ustvarjala. Oz. je tako, če imam bolj dirjavi dan. sem povsod in nikjer… Res, pa da težko pesnim, ker rabim tisto svoj notranji mir in če me zunanji svet premika sem in tja je težko. Imam pa bolj napete dneve službi. In sem si zato čisto malo vzela časa, preden nadaljujem s poezijo.
Še vedno pa pridem do vas in vas preberem, ker sem rada z vami. Včasih bolj na tiho, drugič bolj na glas… kdaj pridivjam, kdaj se ustavim prikom tudi za urco ali dve.
Sem brala o tvojem projektu. Čestitke. Kar pa pišeš o umetnosti, sva pa nekje blizu z razmišljanji. Sama sem včasih presenečena in sedaj mogoče tudi bolj razumem starodavno umetnost, ki je brez današnjih tehničnih pripomočkov uspevala ustvarjati take umetnine (pa naj gre za kakršno koli umetnost, arhitektura, glasba, slikarstvo, kiparstvo, proza, poezija itd..)
Tista enost srce, duša, um, telo… povezanost s celoto sebe in s kozmusom, sonce v tebi … ljubezen ali tista širša ali tudi usmerjena v intimno čustvo. Dotikati se tistega božanskega v sebi, tudi tistega kar nas obkroža (mikro, makro kozmus … sama si zadnjič tako zapisala) sodelujejo vsa čustva … vsa tvoja bit.

Kozmizčna glasba, harmonija, eno posebno doživetje… zavedno ali nezavedno. Ljubezen kot izvir… tista prevzetost, vzhičenje, ko se dotikaš ene lepote … tudi predmeti, umetnine nosijo svojo dušo. Zato pa občudujemo včasih določena dela. Jaz sem bolj doma v glasbi in poeziji. Tako močno lahko nekaj name čustveno vpliva, da tudi jočem, ker se prebudijo v meni vse tiste globine… pa naj gre za strašno lepe občutke, kot sem napisala, ker si prvzeto od njih ali pa tudi začutiš bolečino nekoga. Kamorkoli te že nese-

Pišem iz sebe. Moja osebna spoznanja, če so pravilna pa ne vem. A tako nekako vse skupaj doživljam. Tudi zdaj, ko to pišem… nisem več dirjava, ampak zelo umirjena v sebi in črpam iz notranjosti. Notranja luč.

Lepo mi bodi in ti privoščim ta delček.
Moje poletje bo delavno … nisem svoj poklic usmerila na pravo stran. A nič zato, tudi tako je dobro kot je. Tudi to me je naučilo, da mogoče res včasih gledamo nazaj in kaj obžalujemo. Zakaj nismo tako ali tako? A življenje je moralo tako teči kot je. Verjeti in upati v lepši svet. Še vedno moje načelo (včasih me tudi potisne bolj na dno) saj padem, padem… pa ne vzdržim dolgo tam, pa se hitro dvignem.
Saj nima nihče življeja z rožicami poslanega … a verjeti v lepši svet širše in zase, pa ni greh. Moja filozofija, ki si jo ne dam kar tako vzeti, ne glede na končne rezultate, ker je že taka vera gonilo za naprej.

topel objem in lep vikend ti želim. To naj bo namesto poezije. :)

Vse najlepše tebi in vsem tvojim bralcem. Pa če se 1% uresniči je veliko :D če pa ne, pa ne bomo razočarani, ker je jutri nov dan…

Ne znam nehati in se smejem :D pa delati bi morala… A to so trenutki ob katerih se sprostim in se enkratno počutim.

:)

Še to:
ne bom iskala tipkarskih napak, ger bi začela popravljati vsebino.. Naj ostane kot je, ker gre za izliv…

42
vlatka
9.01.2009 15:38

nagajivka,

tel. pravi: trenutno ni dosegljiva…., :( :(

43
~ nagajivka ~
9.01.2009 17:18

Vlatka, ne glej tako žalostno, hudimana!
Delala do malo prej. Zdaj bo pa čas za možgane na off … :)))

Pokličem.

44
~ nagajivka ~
9.01.2009 17:26

Vilinček – #41:

Vao! K tvojemu izlivu ni pa pak ničesar več za dodati. Tako zelo lepo si zajela poanto ustvarjanja in opisala svoje doživljanje v odnosu do umetnosti, da grem kar takoj še enkrat prebrat. :D

Morda zvečer še kaj malega sem spišem, ta hip me malo čas baše, pa še temo za nov post moram sklamfat.

p.s.: Vlatka, pridruži se tja, da se malo ogreješ … za začetek. ;)

p.s.: Vilinček HVALA ti za to izlitje in če boš nocoj oz. v naslednjih dneh le imela čas, se izlij še pod novo temo. :)))

45
vlatka
9.01.2009 17:52

nagajivka,

kam tja? A ne tuki? ;) :D , ja, sam mi rabi gretje :oops:

46
~ nagajivka ~
9.01.2009 23:08

Vilinček, tale tvoja dva stavka (iz #41) – sem ravnokar izbrala za
MISEL TEDNA na eho-bit:

jeeeee … :D

/”Saj nima nihče življeja z rožicami postlanega … a verjeti v lepši svet širše in zase, pa ni greh. Moja filozofija, ki si jo ne dam kar tako vzeti, ne glede na končne rezultate, ker je že taka vera gonilo za naprej.”/

(by Vilinček)

p.s.: in katera bo “misel” prihodnjega tedna??? ;))

47
12.01.2009 02:15

Morda pa ta :)

Pride kdaj dan, ko poti se zaprejo,
pogled mi zastrla je siva zavesa.
A kmalu zavem se, da znova zjasnilo
nebo se v očeh bo, ko sonček zasije.

Kot bi me nosil korak čez melišča,
poti nesigurne pred mano mencajo.
A spet se ujamem,
le breme si snamem,
ko jutra mi lepša življenje oznanja.

Topel objem in hvala ti za vse :)

48
mijau
12.01.2009 21:56

Prišel sem z “Luninega pohoda”, tradicionalnega, osemindevetdesetega. Zame je to bil šele drugi.

Sem malo utrujen. Se vidi, ne?

Vas vse pozdr….

49
~ nagajivka ~
13.01.2009 03:06

Mijau?

Kaaaj? Na Luni si bil?? Ti tudi???

No, če te kaj potolaži – jaz sem še zmeraj gor …
Se vidi, ne? :)))
Ma nisem nič kaj dosti utrujena. :zeeehaaam:

Sem te pa zelo, zelo, zelo vesela in te tudi jaz lepo pozdr …

Mijau, pridi kmal.
Pa ne v ta predal …

:((

Pridi raje tja – Erosu naproti,
v objem ljubezni!
Ne bit sam na sivi poti …

:))

50
vlatka
16.01.2009 23:47

nagajivka,

haaaaaaaaaloooooooo?

In vsi telefoni so tiho… :(

51
vlatka
18.01.2009 23:14

nagajivka,

halooooooooooo?

In telefoni zvonijo v prazno :( :(

52
19.01.2009 00:08

Nagajivka,

prelepa pesem!

Vsebinsko in oblikovno.

Vse dobro! :-)

53
~ nagajivka ~
19.01.2009 09:40

Vlatka – sori.
Evo, sem se že priklopila nazaj v “civiliziran” svet. :)))

Ana od srca – hvala.
Me veseli, da ti je tudi oblika všeč. :)))

Vse dobro tudi z moje strani – obema.