Lepo se odsevaš v teh verzih nagajivka. :)

Vsebina pa je tudi čisto tvoja. ;) “Pripesnim” kaj, če bom le utegnil?
:) :)

O, Bin! No, pa si le pustil svoj Božični odtis tu. Mijau me tudi ignorira, veš. :evil:
Ti imaš “srečo” … “rešil” si se zadnji hip …
(gledam na uro …) ;))

Hvala za kratko in jedrnato kritiko na pesem.
Ja valjda, da je vsebina čisto moja. Saj ti tudi svoje ne plonkaš, al’ kako?! ;))
(Se hecam).

Ti kar pripesni kakšno koledniško, če boš le imel čas. Se že veselim. :D
(Se ne hecam)

Povzdignem te pesem

(Božični utrip)

glasbena podlaga: Celine Dion-Oh Holy night

http://www.youtube.com/watch?v=7Jr-2eyRtV4&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=-HmwY9LlBlk&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisana na melodijo,
glasba je le kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

Povzdignem te pesem …
ki daješ nam krila
in nosiš nam upov in vere v življenja.
Če noč me objema …
nikdar nisi nema,
ker s tabo prižge se na tisoč luči.

Povzdignem te pesem …
vsa nežna in mila,
ti srčno zdravilo, ki brišeš trpljenja.
Če solze kapljajo,
se z mavrico naju
spet sonce zahvali za kaplje srca.

Povzdignem te pesem …
v ta čas, ki prihaja,
ki rišeš nam večnost – nebeške gradove.
Ko rasteš v višine,
spet segaš v globine,
da srečo in radost bi čutili vsi.

Povzdignem te pesem …
v to noč ki napaja,
ko čustvom odpiraš najlepše darove.
Ne vežem te nase,
jih nimam le zase:
Naj dar bo vesolju … vsem bitjem neba.

**
Povzdignem te pesem …
ljubezen brezčasna,
na vekov boš veke zapisana vame.
Ubrana dvoglasna,
skrivnostna zdaj jasna:
Da v duhu Božiča … nje zven te prevzame.

——————————–

Hvala ti Nagajivka, zlata si :) Pozdrav tudi Binu.
In vsem, ki te obiskujejo.

Vaju objemam :)

Ne morem poslušati glasbene priloge iz you Tube … bo morala počakati na pisarno. Ta prenosni računalnik, mi včasih melje in melje… Kdaj tudi slabša povezava… se trudim, pa mi je ne odpre.

A hvala kljub vsemu za vse :) najbrž je kaj lepega .

Jeeeeeeeee :) uspelo. Samo tako direkt mi ni šlo…

Alenka Godec & Perpetuum Jazzile – Mesto sanj

Super.
Meni že od nekdaj ena ljubših pevk slovenske scene. Saj je še kar nekaj takih, ni edina.

A obožujem njen glas in jo spremljam že od samega začetka glasbene poti.

Hvala. :)

Vilinčkova! :D

Tebi najhvalejša hvala, da si pripela svojo lepo, lepo, lepo pesmico še na mojo stran.
Bolj ko jo berem, bolj mi je všeč. Zdajle si me navdihnila in grem takoj spisat še kako kitico “nadaljevanke”. Thnx – za inspiracijo! :)))

p.s.: ja, Godčeva Lenčica res odlično gode. (Tudi jaz to trdim – že od tistih časov, ko še niti na sceno ni priblestela … in je prepevala soul & jazzy – po zakotnih diskačih)

Vilinček; #3-@:

Povzdignem te pesem …
ki daješ nam krila
in nosiš nam upov in vere v življenja.
Če noč me objema …
nikdar nisi nema,
ker s tabo prižge se na tisoč luči.

(by Vilinček)

————————————————-

Privzdiga čar pesmi
srce v višave,
prepeva jo v ritmu njegovega bita.
Naj solze kapljajo …
otožne, vesele,
razlega v širjave se zven melodije.

Privzdiga čar pesmi,
me pelje v daljave,
ko pesem srca je – sebi odkrita.
Trenutek ujamem …
naj kljuva, naj boža,
umira, rojeva … Upanja vlije!

Privzdiga čar pesmi
v akorde oktave,
ki piše jih misel tiha in skrita.
Trenutek objamem.
V magiji sozvočja
prelijem se z zvenom te harmonije.

(by nagajivka)

http://www.youtube.com/watch?v=JGb5IweiYG8&feature=related

Sem rekla trmasto, da ne bom pesnila… Pripenjam pa eno glasbo na tole stran zate in za vse vas :)

Hvala za pesem, mi je všeč.

»Daj, privzdigni tele rime,
vsaj za meter, dva nad tla!«
reče in še sama prime,
lažje vzdigneta jo dva.
Pesem pa je obtežena
s čustvi, kakor star klavir,
sila dvigne jo nobena,
pa čeprav na svet’ večer.
»Joj, so težke te tercine,«
jamra on in se poti,
»da me vse veselje mine,
sama jo privzdigni ti!«
In je spustil umetnino,
da je treščila po tleh.
»Meni s tabo ni več fino,
ker si storil takšen greh!!«
je zavpila in spustila
tudi ona jo iz rok.
Z nje vse solze je razlila,
ker je bil tak jok in stok.
Pesmica pa se zasveti,
od hvaležnosti vzpuhti
skozi dimnik, ki na strehi
vidi vse in govori:
»Kot čebula brez lupine
slej ko prej se razsolzi,
žalost v vsaki pesmi mine
in se v dimu razkadi.«

Kolednikov si si zaželela, nagajivka? :)

Naj bo v stilu časa (recesije) asketska koledniška.

Darove prinašamo v tvoje sobane,

o gospodar, ki vrata nam odpiraš,

ne išči ključa, v kaščo to ne gre,

sprejema le odprto jih srce,

s čim boš vrnil pa lahko izbiraš,

z nasmehom toplim, s kupom d´narja, hrane?

:) ;) :)

En post_smučarsko brzinski pozdrav na eho-bit. Ravnokar se vrnila s Krvavca, še vsa pod vtisom sveže beline pa sončnih žarkov v jasnini neba.

In seveda – za čas – vama pripesnim kakšno zraven. :)))

Matjaž – #9@:

»Daj, privzdigni tele rime,
vsaj za meter, dva nad tla!«
reče in še sama prime,
lažje vzdigneta jo dva.
Pesem pa je obtežena
s čustvi, kakor star klavir,
sila dvigne jo nobena,
pa čeprav na svet’ večer.
»Joj, so težke te tercine,«
jamra on in se poti,
»da me vse veselje mine,
sama jo privzdigni ti!«
In je spustil umetnino,
da je treščila po tleh.
»Meni s tabo ni več fino,
ker si storil takšen greh!!«
je zavpila in spustila
tudi ona jo iz rok.
Z nje vse solze je razlila,
ker je bil tak jok in stok.
Pesmica pa se zasveti,
od hvaležnosti vzpuhti
skozi dimnik, ki na strehi
vidi vse in govori:
»Kot čebula brez lupine
slej ko prej se razsolzi,
žalost v vsaki pesmi mine
in se v dimu razkadi.«

(by Matjaž)

——————————–

Jadikuje star klavir,
sliši glas se iz drobovja:
“obtežen sem, dajte mir!! -
ne bom igral več vrh gorovja!”
Pesem nanjga se razhudi,
tri mu noge stran odšraufa:
“zdaj si lažji!” – mu ponudi,
skoči v strune in že laufa
dobra, stara melodija,
ki brez notnega črtovja,
duši, srcu vedno prija,
mimo črtic protislovja.
Strune v njemu so ostale,
v harmoniji uglašene;
oči so se zalesketale,
brez čebule orošene.
“Ne otežujte mi, tercine!!”
priteguje v soundu bluza,
a bas pod ključem violine,
se v novih simfonijah muza.
Pesem se iz strun razlega,
v duru, molu, je prešerna.
Ne ubije je nadlega! -
čutnim notam ves čas verna.

(by nagajivka)

———————————-

Matjaž, vesela sem, da si se oglasil, vedno dobrodošel na teh straneh – in HVALA ti za navdih. :)))

Bin – #10:

Darove prinašamo v tvoje sobane,
o gospodar, ki vrata nam odpiraš,
ne išči ključa, v kaščo to ne gre,
sprejema le odprto jih srce,
s čim boš vrnil pa lahko izbiraš,
z nasmehom toplim, s kupom d´narja, hrane?

(by bin)

————————————

Namen darov je – podarjenost.
Poklanja jih srce iskreno,
brez pričakovanj, zahtev,
brez računic, kalkulacij,
v veselje lastno, brez ovacij.
Naj so dragulji ali spev,
srce podarja NE – v zameno.
Radost – nudi nagrajenost.

(by nagajivka)

————————————

Bin, tvoja asketsko koledniška, moja pa danes nekako bolj asketsko plebiscitarna. :)))
Tudi tebi hvala za inspiracijo.

Vilinček; tebi pa thanks za “Fever”!! (#8) – luštn štiklc. “What a lovely way to burn …” :))

Zdaj klavir na nogi eni
okrog jelke se vrti,
praznovalci so zmedeni,
ker se glasba ne umiri …
Vse močneje poskakuje
mu po tipkah pianist!
Že se leto oddaljuje,
kot iz knjige strgan list.
Ko skoz okno ga odnaša,
nič več ni, kar je bilo:
novo leto bo kot čaša
in v njej vino kuhano:
razvedrilo bo ta žive,
mrtve in pa tiste vmes,
zoprne in ljubeznive,
odvrtelo vse na ples!
Le nesrečna teta Liza
bo verjela v bedno laž,
da že spet pesti nas kriza,
kar še zdaleč ne bo res,
kot želim nam jaz, Matjaž!

Ejjj, Matjaž in nagajivka, tokrat pa “odpadem kot usran golob” ;) :twisted:
Prav lepo vaju je slediti! :)

Nič ne bodi ljubosumen ;-) ,
sramežljiv, predragi bin,
ker umetnik le pogumen
simoneti bo v spomin
verzov nakoval mamljivih
in jo k rimanju izzval
v družbi pesnikov iskrivih
in ne bo mu prav nič žal
če le eden bo od mnogih
ki budijo njen navdih
take so pač poetese
- eden sam dovolj ji ni
da umetnost jo pretrese
daj, poskrbi tudi ti!

Matjaž – #15:

Zdaj klavir na nogi eni
okrog jelke se vrti,
praznovalci so zmedeni,
ker se glasba ne umiri …
Vse močneje poskakuje
mu po tipkah pianist!
Že se leto oddaljuje,
kot iz knjige strgan list.
Ko skoz okno ga odnaša,
nič več ni, kar je bilo:
novo leto bo kot čaša
in v njej vino kuhano:
razvedrilo bo ta žive,
mrtve in pa tiste vmes,
zoprne in ljubeznive,
odvrtelo vse na ples!
Le nesrečna teta Liza
bo verjela v bedno laž,
da že spet pesti nas kriza,
kar še zdaleč ne bo res,
kot želim nam jaz, Matjaž!

(by Matjaž)

———————————-

Četudi brez vseh nog ostane,
bo klavir naprej igral.
On ne rabi druge mane:
daš ga gor na piedestal,
podložiš ga kar z zidaki,
da dosežeš čisti zven,
(naj kar tulijo junaki,
da brez nog je sound zgrešen!)
Na klavir postaviš čašo,
en šluk srkneš al’ pa dva,
v eter poješ svojo mašo,
blues med tipkami igra.
List na drugo stran obrneš,
tam so melodije rocka
in če celo čašo zvrneš,
druga muzika zastoka.
Vmes še kak gospel zašpilaš,
kot za novoletni ples
se spodobi, da ga sviraš
in prižgeš si slavja kres.

(by nagajivka)

:)))

Takoj v kraljevske se sobane,
sramežljivi bin poda,
tam vidi viteze izbrane,
več kot drugi vsak velja.
Njihov kralj, Matjaž pogumni,
v svojo vojsko jih je zbral,
sami hrabri, močni, umni,
z njimi spet bo zmagoval!
Koj si mesto bin poišče,
pravi da bo paž – oproda,
ko drugi grejo na bojišče,
njega bo čakala posoda.
To bo čistil pral in ribal
k vratom gledal, kot tatica,
svoje tihe sanje zibal,
da prikaže se … kraljica.
Njej, le njej je zaprisegel,
svoje misli, ves svoj žar,
k njenim nogam rad bi legel,
klavna žrtev na oltar!

Bin – #19:

Ob klavirju saksofon,
muzika se je začela.
Zdaj ob saxu še trombon,
improvizacija bo smela.
In že Bin v trombon zapiha,
mal’ pojamra – iz navade;
spet ima, težko zdaj diha,
v ustih polno čokolade.
Nekaj z boji ustrahuje,
da se šibijo kolena,
iz trombona se začuje:
“pod noge mêtal bom polena!”
Saksofon nazaj zagode:
“Pesem neče bit bojišče!”
In poziva vse oprode -
koj na raport – na plesišče!

:)))

@19

Ni več aristokracije
v tej deželi, dragi bin.
Vsak posodo si pomije
v svojem stroju, brez skomin,
da bi izkoriščal druge
in njih delo za svoj žep,
a za to ima zasluge
skupni pesniški ukrep:
podrejenosti smo dali
na Parnasu mi slovo,
ni več žrtvenih živali,
kraljev in kraljic celo
smo se končno iznebili
in prevzeli vso oblast
le božiček še je v sili
trem kraljičkom rešil čast
da zvabili smo jih v past
jasli z njimi okrasili.

Do Iraka in Irana
blues odmeva čez Balkan
kjer se celi stara rana
in rojeva novi dan
divje glasbene so želje
ki jih bobnar ropota
a preglaša ga veselje
pesništva vesoljnega
saj, ko leto se izteka
in ko ves planet slavi
ni na svetu več človeka
ki miru si ne želi
razen tu in tam, kjer ždi
kakšna butasta pokveka

Nocoj je zmešal bin vse vloge,
kot da bi on pod Peco spal,
ovijal brado v čarne kroge,
komaj čakal, da bo vstal. :oops:

Trombon mi daješ, da bi z basom,
ritem saksu in klavirju,
dajal s svojim gromkim glasom,
ob fižolu in krompirju?
Ob fižolu bi uspelo,
s krompirjem pa ga ni za srat,
nič prida več ne bo grmelo,
komanda pravi … hitro spat!

Matjaž; @22:

Prek Baghdada, Teherana,
sliši spet se bobnov zvok;
v ritmu pravem, do Balkana,
mir poklanja Alah, Bog.
Pri CRO sosedih, frisi kisli!-
star pregovor zdaj odmeva:
da “ko pjeva – zlo ne misli”,
nič od nas naj ne zahteva!!!
Novo leto je pred vrati,
čas za svetle upe, želje,
pa želim si, da med brati
bi zavladalo veselje.

Matjažu vendar se zahvalim
za poduk iz nove rihte,
saj veš, da včasih se le šalim,
brijem norce na tri šihte.

Dama čaka, da bo njena,
kakor vedno obveljala,
v muziki je skor´ vsevedna,
zdaj pričakujem še godala.
Pridruživa se njeni godbi,
vsak naj svojo kišto špila,
izogniva se strogi sodbi,
še komu glavo bo odbila?
Kaj ko bi jo zaprosila,
za vokalni vložek solo?
Nam bo željo izpolnila,
ali imava strašno smolo?

@25:

Bin, nikar ne kliči vraga,
da bi solo spet zapela …
saj ko luna se prevaga,
rima moja to much smela,
čudne zvoke vanjo laja;
zraven fino se zabava,
že tako preveč nagaja,
spet bolela te bo glava!

:)))

ngajivka,

bom kar usekala mimo :D , samo toliko, da veš, da sem tu nekje… ;)

***
Na baladurju
sem ob leseni
ograji
naslanjala svoje
krepostne
moči
na dvorišču
so škrle
kamnite
napajale moje
radovedne
oči
na šterni
je visel že
izrabljen štanjak
a voda
je tekla
tam mimo

Iz moje zbirke: Obraz lunine sence

Kaj bi klical, že prihaja!
Že podkuril je pod kotle,
kup peklenščkov pa razgraja,
bobna na lobanje votle. ;)

Debela, trda je lupina,
zunaj kakor iz betona,
že navajena kažina,
in nežnih zvokov saksofona.

Naj jo kuha, naj jo praži,
lucifer na vreli masti,
modri um na mrtvi straži,
sredico je ohranil časti. :sad:

V devetem krogu Alighieri,
vse je popisal, šel nazaj,
lastnoročno da preveri,
kako izgleda svet(l)i raj?

Čemu bi torej ti molčala,
kadar se ti v luno laja?
Smelo rimaj kot si znala,
spusti svojo bit do kraja! :)

Komaj zdaj opazila zadnja dva prispevka. Bin, kaj se nisi že pred uro in pol k spanju priganjal?!
Čestitam za ustvarjalnost! :)))
Nocoj le še lahko noč – z moje strani. Veter na vrhu smučišča me je malo zdelal.

Evo ti Bin – en solo. Candy Dulfer je zakon – na saxu!!!

http://www.youtube.com/watch?v=LmF_GkorZ9E&feature=related

——————————-

Vlatka; ti tukaj, jaz pa medtem bila pri tebi na potepu. :)
Alora: šterna = vodnjak, kaj pa “baladur, škrle (stopnice??), štanjak”???
Prevod, lepo prosim. Zanimiva pesmica – hvala.

nagajivka,

baladur – balkon, a ne klasični…,

škrle – kamnite tanjše plošče,

štanjak – vedro :D :D

;)

Pa kakšna primorka si ti, da tega ne veš :P :P

Tudi tukaj pustim en dotik in pozdrav vsem pesnikom. :)

Prebrala, a bom morala še enkrat, da ujamem vsebino…

Še pridem kaj na tole stran :)

Vas objemam in lepe praznike še naprej.

Vlatka – #30:

Aha. No, hvala ti za prevode. Zdaj lahko še bolje razumem tvojo pesmico. Klinc pa taka Primorka, ki ne zastopi po “koštabonsko”, ne?! – Ja, saj res. Stopnicam se reče škaline.
Eh, žal sem mnogo besed že pozabila, odkar jih ne uporabljam …

p.s.: kaj pa, če rečem, da sem “štanjakaste” volje, ma kaj to bi bilo prav??? :)))

———————————-

Vilinček – #31:

Hvala ti za dotik, tudi jaz se pridem še nocoj malo požulit k tebi – na tvojo stran.
Ni mi zneslo prej, sonce me te dni vedno znova izvablja -ven. :)
Pripenjam tole skladbico v želji, da bi se čimvečkrat prebujali v jutra, ožarjena s svetlobo, kot je bilo včerajšnje in današnje.

“In The Morning Light”

http://www.youtube.com/watch?v=-tw0qL8D5O4&feature=related

Štanjakasta nagajivka in krepostna vlatka. :) :lol: :)

Krepostna Vlatka in škrlasti Bin. :)))

Škrlasti? :evil:

Misliš trd ali tenak (plehek)? ;)

Se hecam, nagajivka! Kamen bi rad bil na tistem dvorišču, krepostnim deklicam v izziv. :lol:

nagajivka,

nič po koštabonsko, po trusevsko :D :D

škalini so stopnice, ja.škrle pa nekaj drugega :D :D

nagajivka,

bin je krepostna škrla.

Škrle se nikoli ne zlomijo. :D

Vlatka?

Pod baladurjem so včasih balade peli? Svojim krepostnim dekletom? ;) :)

Na tvojo glasbo nagajivka. Pesem iz preteklosti :)

Ponedeljek, September 22nd, 2008

Večna pesem te užije…

Yanni – In the morning light

http://www.youtube.com/watch?v=-tw0qL8D5O4&feature=related

(ne gre za priredbo in besedilo ni pisano na melodijo,
glasba je samo kot podlaga ob kateri je nastajala pesem)

Praviš,
da te glasba neži,
da so čutne melodije;
misel lahna, ki omreži,
pa se tja v višine vije…

Več ne čakam,
že si v meni …
božajo me tvoji zveni;
vsak korak
sledi koraku …
skupaj pleševa po zraku.

***

Praviš,
da te vase vzame,
da drži te in zadane;
solze, ki v očeh bleščijo,
pa jih barvaš s harmonijo…

Več ne čakam,
ker te rabim …
v svoje sanje te povabim;
skozi tebe
sonce sije …
večna pesem te užije.

bin,

ja, tudi tam, še najraje pa pod brestom :)

Tudi tukaj ti pustim en sončen dotik :) čeprav se ta malo skriva za meglicami pa kljub vsemu … čutim, da je tam nekje… in seveda v srčku in duši.

Te objemam in pozdravljam vse na tej strani :)

Vilinček – #39: :D

Lušni in lahkotni so tile tvoji stihi. Super! Hvala ti. Prav vsakokrat me spraviš v še boljšo voljo s svojimi pesnitvami. Ti jih kar pripenjaj, vedno sem in jih bom zelo vesela. Sonček si.

Le na kratko en pozdrav, pa morda še kasneje kaj spišem, če mi bo uspelo. Pestri so tile dnevi … ves čas dogaja, nocoj umirjam tempo. Wuf!

Še tukaj pomaham vsem za srečo v novo leto. Tudi Matjažu in Mijau ki ga vidim od zgoraj.

Pesmica pa je že prilepljena na glavni strani.

Vso srečo v leto 2009

Ne gre brez nasmeha :)

Dragi Vilinček; hvala ti za vse dobrohotne želje, ki jih puščaš tu in tam. :)))

Praviš: /”Ne gre brez nasmeha”/ ??? :D

————————————

Všeč mi je, ko se nasmeješ,
ko podplati te žgečkajo,
zavrtiš me sred’ plesišča,
strune ubrano zaigrajo.

Všeč mi je kadar narišeš
mi na ustnice nasmeh
in pokažeš v duhu časa
nove iskrice v očeh.

Všeč mi je, ko češnje zobaš
v tem hladnem zimskem mrazu,
okušaš jih previdno, nežno,
barva sije na obrazu.

Všeč mi je, ko opazujem
tvoje gibe dovršene,
ko med plesom se premikaš
in odstiraš si koprene.

Všeč mi je, ko zašepečeš,
misel v zibeli pristane;
tudi kadar nič ne rečeš,
tvoj nasmeh v srce me gane.

———————————–

Čimveč takih nasmehov v letu *2009* želim tebi – in vsem nam! :)))

Vidim neke tu očitke,
češ, da družbo zanemarjam.
Zdaj pošiljam vam čestitke;
zadnji čas nič ne ustvarjam.

A pridružim rad se godbi
ob klavirju, saksofonu.
Ali paše, po vaši sodbi,
če vas spremljam na trombonu?

Pa dobro … kam si se to skril?
V ta predal, kar od uzadi???
Še dobro, da moj nos te je odkril …
Ne bi te našla do pomladi!

Ma niso resni b’li očitki
to kar zgoraj si prebral.
Le izpostav’la sem te krit’ki,
ker te pogrešam, dragi Mijau!

Si kar mrknil iznenada,
se prikazal nisi več,
saj menda veš, da te ‘mam rada?
Ti pa men zbežiš kar preč???

Hvala lepa za voščilo,
ga izrekam tudi jaz:
res želim, da bi ti milo
leto kazalo obraz.

Kar se pa naš’ga benda tiče,
ŽAL trombon je že zaseden,
pihaj v orgl’ce – kot ti pritiče,
da ne boš “preveč obseden”.

Je naga zdaj, malo potrpi,
v duhovne sfere odletela,
ko pride dol spet v eni krpi,
ga biksat bosta skupaj jela.

;)))

Pa imam srečo le, madona,
da ga v zasedbi že imate,
saj ne znam igrat’ trombona;
bi se pa naučil zate.

Orglice so prave zame -
v žep jih dam, da so pri roki,
ko si zaželijo dame
malo pomigati z boki.

Hvala ti draga moja Nagajivka. Z zamudo, sem spregledala.
A nekako ti povrnem… Hvala ti sončna deklica :)

Hejj Vilinček! :D

jaz sem se pa ravnokar razvajala na tvoji strani, ki je danes še posebej bogato obložena s poezijo. Bravo za ustvarjalnost – vsem na tvoji strani. Mi fajn sede pred spanjem.

Ja, ja, nič hudega, če si spregledala, ti kar počasi … Predvsem pa tega ne jemlji kot obvezo po povračilu. Ker, če se greva po tej matematiki, potem sem jaz v razmerju do tebe v totalnem minusu. Naj grem zdaj preštet vse čudovite pesnitve, ki si jih na eho-bit ali pa na PP pripela??? Se pa seveda veselim vsake tvoje pesmice, ki jo boš še spisala. Ko se potapljam v prebiranje tvoje poezije, mi namreč to čisto zadostuje. Pa sploh ni pomembno kje jo ujamem. Okej? :)))

Nočko izmavricestkana!

Mijau – #48:

Orglice so prave zame -
v žep jih dam, da so pri roki,
ko si zaželijo dame
malo pomigati z boki.

(by Mijau)

———————————–

To je dobra odločitev!!!
Zdaj bo zven šele ta prav’,
harmon’ke ustne popestritev,
ko nanje bo zašpilal Mijau!

(by naga)

:)))