Arhiv za 20.12.2008
v zimskem dremežu …

ODA SONCU  (prosta poezija)

Ognjena krogla žge obzorje,
ko poslavlja se drsaje.
Oranžno-rdečih tonov zlitje
se razblinja, skoraj dremlje.
Blago spušča se v zaton,
poklanja dnevu svoj priklon.
Dotika se neba in Zemlje
veličastno tihožitje.
Odsev poljublja prižemaje
svod neba, zemljó in morje.

Vse je tiho, krogla spi.
Noč molči v jasnini teme.
Sapa v hlad motive riše,
jutri druge kot včeraj …
s srebrnino tke oblike.
Mraz zareže v žive slike
vtisnjene v spomin za zmeraj.
Neizrekljivo … prosim tiše …
slike govorijo neme …
same zase … v rez noči.

V zimskem jutru sonce bledo
zbira moč, da se dviguje.
Razstopi ledene sveče,
odganja sivkaste meglice.
Svetljaje nam mehča ta svet,
vsak dan znova spet in spet.
Prebuja se v nov dan, z njim ptice.
Ne sprašuje … nič ne reče …
bitja greje in pestuje …
ne oziraje se na bedo.


jutranja zarja – (foto: nagajivka)

*

YouTube slika preogleda     

 

  • Share/Bookmark