1000 + 1

PESEM + JAZ(prosta poezija)

Tisoč pesmi, en obraz,
nešteto misli, en odsev.
Več nians v vsaki pesmi
zven je enega srca.
Paleta čutov v barvah ritmov
tihotapi se na plano
in prelije se v besede,
ki zrcalijo duha.
Moja pesem – to sem jaz!

Svoje melodije pojem,
jih na tržnici poklanjam.
S tem ponujam delce sebe,
tiste najbolj moje, tihe
čute nežne, občutljive.
Izpostavljam jih v pesmih,
da morda se v njih kdo najde,
ko prebira rime, stihe.
Vsak tolmači si svoj dójem!

Ne teptajte čutov, bralci.
Ne prevajajte naglas.
Ne prisvajajte si piscev,
avtor ni nikogar last.
Ne spreminjajte besed
in pomenov bistva zgodbe.
Med parado sprehajalcev
nerazumljenost je past.
Ne bodite izdajalci!

Tu so pesmi – zate, zame,
ki privrejo iz globin.
Če drobec te dotakne, gane,
je dosežen njih namen.
Srca na pladnju, ko utripa,
ne zabadaj, ne ustavljaj!
Pusti lastno mu veselje,
ne očitaj mu domen.
Pojdi dalje – če te ne prevzame.

aristoteles poetry’s muse (foto vir: google)

  • Share/Bookmark
 
01
15.12.2008 22:26

Da ne bo pisalo – ni komentarjev, se tukaj oglašam. Da vidiš, da sem te našel.

A saj ni kaj dodati. Literarni kritik nisem, a vtis je dober.

Seveda pa te imam raje nagajivo.

02
15.12.2008 22:36

Sedaj sem šele pogledal slike. Čudovite so. Tudi tri zadnje. A moram priznati, da te ne bi spoznal. Drugačno te imam v spominu.

03
~ nagajivka ~
15.12.2008 23:37

Hejj Mijau – pa ti si pravi Sherlock Holmes! ;) Pohvalno, da si me našel.

Zaradi začetnih tehničnih težav, je bil ta blog do sinoči “zaklenjen” za komentiranje. No, zadeva še vedno ne deluje tako kot bi morala, a delam na tem, da bi čimprej. Ker sem zadnje čase precej okupirana s svojim poslom, bolj poredko uspem uloviti čas za bloganje. Semkaj le na vsakih nekaj dni pripnem kako novonastalo pesem.

Hvala ti za oba komentarja. Lepo te je spet “videt”, dragi prijatelj. Čeprav sem v svojem bistvu še vedno taka kot me poznaš (nagajiva), pa imam tudi jaz svoje faze umirjanja, ko mi paše malo distance od vsega dogajanja. Zato so tudi nekatere pesmi tu odraz mojih nekoliko drugačnih razpoloženj, kot si jih morda bil vajen. A vse to sem (tudi) jaz. Prav je, da znamo prisluhniti svojemu notranjemu glasu in da ga upoštevamo kadar nas nagovarja.

Me veseli, da so ti slike všeč. Fotografiranje je tudi eden meni ljubih hobijev. Vse te sem posnela na letošnjem dopustu, da sem “zaljubljena” v toplo poletje in morje in sonce … pa najbrž ne rabim posebej poudarjat … Verjetno me imaš prav zato v drugačnem spominu – s Ptuja? Ob morju namreč še bolj oživim! Poleg tega: Ptuj je bil by night, na teh fotkah sem by day – pa še brez make-up-a.

No, zdaj, ko si “razkrinkal” moj vzdevek, mi pa ne preostane drugega, kot, da se iz “ilegale”, (kar sem tako ali tako nameravala), nemudoma preimenujem nazaj v “nagajivko”, ki pa bo verjetno še nekaj časa ostala v bolj upočasnjenem blogo_tempu.

Lepo bodi in oglasi se še kaj. Vedno dobrodošel.

04
17.12.2008 09:31

Nagajivka – nekaj iz moje skrinjice, ker nimam sedaj časa rimati. :)

Amak trenutno razpoloženje … oz. tisto živahno radoživo bilo, ki ga začutim ko berem tvojo poezijo :) Naj bo za vdušje in dobro voljo :D

Vedno bom razprtih rok…

(Glasbena podlaga: Tommy Roe – Dizzy)

http://www.youtube.com/watch?v=tWPzVhW9mcQ&feature=related

Noč se že v dan preveša…

v misli tihe – riše stihe,

vrtoglav igriv korak.

Divja glasba na ušesa…

širim prste – skozi brste,

da ujela bi tvoj zrak.

Cest nešteto, ki brez konca…

in naslo

05
17.12.2008 10:05

Še en vzdevek se mi poraja iz tvojega podnaslova, moja Šeherezada.

Prehlajen, z afto na jeziku, se premetavam med računalnikom in televizijo, še za jesti mi ni, ker težko požiram, zato komaj čakam tvoje zgodbe.

06
~ nagajivka ~
17.12.2008 14:38

#4 – Pozdravljena Vilinček! :D

Vesela sem tvojega obiska in prispevka iz tvoje bogato založene skrinjice. Zelo lepo pesmico si pripela. Vedno si razprtih rok, odprtega srca in duše. Hvala ti, ker deliš svojo zakladnico poezije z mano/nami, saj znaš tako lepo pobožati dušce.

Zdajle sredi dela, se pa oglasim še kaj v bolj poznih večernih urah, če me le ne bo prej spanec premagal?

Objem.

07
~ nagajivka ~
17.12.2008 14:49

# 5 – Mijau;

Tisoč in ena zgodba v arhivu,

v “domu spominov” preteklih je dni.

Tkejo se novi vzorčki v pletivu,

da zgodbica vsaka spet oživi.

.

V eni od njih Mijau je virozen,

ga grlo boli in afta nagaja.

Zaslon računalniški – zate porozen,

ti skozenj ponudim “zdravilnega čaja” …

;)

http://www.youtube.com/watch?v=nXa7U5cBGhQ

08
17.12.2008 15:25

Zdi se mi, da čaj je pomagal -

za sedem procentov je bolje.

Preprečil je, da bi čisto omagal;

takoj malo boljše sem volje.

09
17.12.2008 15:28

Res nam nekaj nagaja. Tisto zgoraj bi naj brali kot pesmico v štirih vrsticah.

10
~ nagajivka ~
17.12.2008 20:52

Evo, Mijau – popravljeno. Zdaj, ko tvoja rima štima – ti mora biti pa vsaj še za dodatnih 7% bolje?

Sporoči. ;)

11
17.12.2008 21:36

No, ja. Ti pokažem jezik?

12
vlatka
17.12.2008 22:21

nagajivka,

lepo si napisala :) :)

13
17.12.2008 22:25

Mijau #11:

Mhm – no, dajva … glavo rahlo nagniva nazaj, fajn usta odpriva in aaaaaaaaaaaa :razz:
Ooo, vidim, da se tista afta že malo umirja.

p.s.: je pa vseeno blagodejno, če še kakšno zel v usta damo ob tovrstnih težavah, k’nede, mojster?! :lol:

14
17.12.2008 22:28

Vlatka – #12:

Lepo sem napisala? Res? Hm. Sporočilo ni prav lepo. Pa ne, da ti je všeč, ker sem v pesmi užgala preventivo in vse morebitne bralce/komentatorje že vnaprej “nadrla” – naj mi zabogasvetega ne zamorijo ustvarjalnega vzdušja???
Vsi, prav vsi ste dobrodošli – in jaz imam le to – eno – veliko željo. Če mi jo izpolnite, bi bilo pa res lepo in razumevajoče od vas. :D ;)

Sem prezahtevna?

15
18.12.2008 08:58

Jaz sem takoj ubogal. Rahlo sem odprl usta, zaprl oči in čakal poljuba. Pa ni bilo nič. Potem sem bral naprej.

Kuham si kamilični čaj in si z njim splakujem usta, imam pa tudi eno stekleničko iz apoteke. Mislim, da je na bazi hipermangana.

Res je že boljše, tako da sem pripravljen razodkriti, kje sva se z Ivanko tako prehladila.

Na zadnjem četrtkovem večeru, kjer je bil gostitelj moj prijatelj Rudi, upokojeni sodnik in pisec aforizmov, sem popestril večer z nastopom One man banda. Pel sem eno svojo priredbo in se spremljal na bobnu, med kiticami pa igral ustno harmoniko.

To je navdušilo mojo znanko, upokojeno učiteljico slovenščine, planinsko voditeljico, voditeljico “Zrelega vedeža” in voditeljico “Luninih pohodov”, da me je prosila, če bi to točko lahko ponovil na naslednjem zbirališču pohodnikov. Dogovorila se je namreč, da bo televizijska ekipa prišla posnet njihovo akcijo.

Seveda sem obljubil, rekvizite zapeljal na mesto dogajanja, sam pa se z Ivanko odločil, da se udeleživa pohoda. Popoldne je deževalo, mrzel veter je pihal in želel sem si, da nihče ne bi prišel na zbirno mesto. Vendar se nas je zbralo preko trideset “lunatikov”. “Kud svi Turci, tu i mali Mujo”, sem si rekel in čez dve uri smo mokri in premraženi prispeli na turistično kmetijo. Jaz sem svoj nastop opravil, čeprav televizijske ekipe ni bilo.

Domov smo se odpeljali s taksijem: Ivanka, jaz in prehlad.

16
18.12.2008 12:50

Nekoč živel je Mijau,

je orglice igral.

Pesmi je prirejal

in z njimi folk nasmejal.

Medtem, ko jih je pel,

še roke si je grel,

po bobnih z njimi tolkel,

da zvok bi bil zamolkel.

Postal je popularen,

odmev je bil viharen.

Je narod vkup letel,

da bi koncert ujel.

Je kup prelestnih dam

hotelo avtogram.

Da Mijau je car – to ve,

tud’ CNN TV.

Želeli so posneti,

pa je ta dež presneti,

prihod jim tja preprečil

in mnoge onesrečil.

A v stilu svojga trenda,

v slogu one-man benda,

je Mijau že spet raztural

in dobro vzdušje fural.

Čeprav je deževalo,

ga nič ni zadržalo.

Ker Mijau je multipraktik,

žurer in dober taktik,

še zdravje je reskriral,

virozo profitiral.

Zdaj z virusi se fajta,

se kar uspešno cajta,

ker ve, da ga ima rada

ena Šeherezada.

Ta čajčke mu servira

in ne da mu mira,

zgodbice mu trosi,

ko jo luna nosi.

To konec ni povesti,

še marsikaj prenesti

moral bo naš Mijau,

ko v zgodbah bo pristal.

Je zgodbic tisočena -

a ena ni nobena,

še tisoč jih ostaja,

da v njih se mu nagaja.

:razz:

17
18.12.2008 13:33

Zdaj pa sploh nočem umreti.

18
~ nagajivka ~
18.12.2008 19:13

Še začel nisi živeti …

19
18.12.2008 22:03

Pozdravljena Nagajivka, hvala za komentar na moji strani. In seveda lahko še enkrat prilepim.
Nič se ne opravičuj, se dogaja. :D
Tudi na na naših blogovjih so že bile najrazličnejše tehnične motnje.

Nad vse lep jutrišnji dan ti želim :)
———————————–

Noč se že v dan preveša…

v misli tihe – riše stihe,

vrtoglav, igriv korak.

Divja glasba na ušesa…

širim prste – skozi brste,

da ujela bi tvoj zrak.

Cest nešteto, ki brez konca…

in naslova – vsakič znova,

vodijo na tvojo stran.

Se odmikam, a glas sonca…

skozi pore – v svitu zore:

v svojem srcu ga imam.

So trenutki, ko se skrije…

skozi line – solz jarine,

si utirijo poti.

A ko prvi žarek spije…

srčne trose – svetle rose,

puščam mavrične sledi.

Noč se že v dan preveša…

vse bolj tiha… pesem diha;

stapljam se v neslišen zvok.

Tvoj šepet lovim v ušesa…

da v temini – v mrazu zimi,

vedno bom razprtih rok.

20
18.12.2008 22:14

Sem brala mijua. :) Tebi pa se vedno nekaj dogaja.

Ti bom postregla kar s tvojo gusarko pesmijo, da ubodim tudi tvojo knjižico :)

GUSARJI

Ker smo gusarji ta pravi,
s prijatlji smo šli po Dravi:
čolna dva in štiri vesla
in, seveda, štiri tesla.

Pijačo smo imeli s sabo
(vreme tudi ni bilo slabo -
sonce je kar dobro peklo),
potovanje pa se je vleklo.

Pe ur trajala je rajža,
ko nam je pošla korajža.
S čolna sem se spravil ven,
le po eni strani opečen.

Zdaj si opekline mažem,
rdeče-bele noge kažem.
Moja de: “Saj se mi smiliš,
a le kaj na plovbo siliš?”

Pozdrav še tebi mijau… In čim prej se mi spravi na noge :D

21
~ nagajivka ~
18.12.2008 22:32

Hvala ti Vilinček – (#19) – za pesem (katere del je pod #4 izpuhtel) in za razumevanje.

Bom kar tole verzijo pustila, ker je morda bolje, da ne drezam preveč po nadzorni plošči – dokler ga sistem takole biksa. Pa še fajn ti jo je uspelo v celoti tekstovno gor pripopat. :D

So mi prejle sporočili, da bodo FireFox poskušali spraviti v red – predvidoma do konca januarja, saj gre za sistemske popravke.

Tudi ti bodi lepo, naj te noč zaziba v mehak spanec.

22
18.12.2008 22:48

“Živa Ljubezen,
ki mi svetliš temine.
Hvala ti, ker si.”

(by nagajivka)

———————-

Samo mali pih
pa se zasmeje ves svet.
Tvoje zvezdice.

(by Vilinček)

——————————-

Rodilo se iz tvojega haika, draga Nagajivka. Pa lepim tudi sem.

Tudi tebi vse, vse najlepše v jutrišnji dan :)

23
~ nagajivka ~
19.12.2008 00:51

Vilinček; hehe – moj haiku se je pa rodil ob branju celega niza tvojih! Meni je super, ker imam odlično učiteljico – tebe, ki me preko haikov učiš kako z malo besedami povedati čimveč.

Da si moja pesniška navdihovalka, pa tudi že veš. :)

—————————

Vilinček poje,
njen odmev me doseže.
Poje iz srca.

—————————-

Nočko.

24
19.12.2008 08:03

Vilinčica in Nagajivka sta predstavili novo poglavje v pouku poezije. To je haiku.

Ker bi bil rad še nadalje dober učenec, bom poslal svoj prvi haiku v oceno. Od vajine ocene je odvisna moja nadaljna kariera.

Jezik me peče,

iz nosa mi teče.

Kje je pomlad?

25
19.12.2008 13:40

Težka bo tale.
Mar res hočeš oceno?
5,7,5

:D ;)

Uživajta mi.

Mijau, to me spominja name in moje začetke … in bolje, da ti ne povem :)

Nisem strokovnjak. A klasičen haiku bi se naj zlogaval
5,7,5 . In nasvet.

Ne glej Vilinčka,
uči se pri najboljših.
Pameten nasvet.

:)

Lep vikend vama želim.

26
19.12.2008 13:47

nagajivka, komaj sedaj sem videla tvoj haiku.

Hvala ti za dih,
ki me ponese v nebo.
Le sreče dotik.

:)

27
19.12.2008 18:37

Mijau – #24:

/”Jezik me peče,
iz nosa mi teče.
Kje je pomlad?”/

Naj ti sufliram zlogovno rekostrukcijo (5/7/5):

Jezik me peče,
iz nosa mi fajn teče.
Le kje je pomlad?

Vilinček bo zadovoljen, I guess? ;)

In še “replika”:

Žarek, ki žgečka,
je čudežno zdravilo.
Poljub pomladi.

Duša mi poje,
ko srce se zabava.
Zven melodije.

——————————-

Vilinček – #26:

/”Hvala ti za dih,
ki me ponese v nebo.
Le sreče dotik.”/

Ti si dih neba,
ker nebo je v tebi.
Dihaš svetlobo.

——————————-

Mijau, tale je pa zate:

http://www.youtube.com/watch?v=MvRmn7pCOlc

p.s.: če ti zmanjka idej … ;)

28
19.12.2008 19:27

Madonca, saj nisem dosti fulal – samo tri zloge premalo. To je bolje, kot pa če bi jih moral odvzemati.

Če bi recimo napisal:

Iz nosa mi teče,
glavo mi hoče raznesti.
Potrebujem zdravila.

Pa bi po rezanju zlogov ostalo:

Iz nosa mi te,
glavo mi hoče razne.
Potrebujem zdra.

29
~ nagajivka ~
19.12.2008 19:38

Mijau; citiram:

/”Iz nosa mi te,
glavo mi hoče razne.
Potrebujem zdra.”/

A si hotel povedati nekaj takega?

Iz nosa mi telohi cvetijo,
glavo mi hoče raznežiti pomlad.
Potrebujem zdraharske čebele.

30
19.12.2008 21:58

Ne ravno.

Hotel sem samo povedati, da mi je boljše, in da sem že razpoložen za zajebancijo.

Čisto resno pa sem vama hvaležen za pouk.

A nekaj bom še vseeno vprašal: ali je ta vzorec 5-7-5 strogo postavljen, ali lahko tudi odstopa?

31
vlatka
19.12.2008 22:40

nagajivka,

nisi.

Želim ti veliko pesnjenja. In morda dodam še sama kakšno.

Recimo, sedaj si bom eno izmislila, če dovoliš. ;)

Bila si mavrica,

pa te je prekril oblak.

Bila si oblak,

pa te je pregnalo sonce.

Bila si zvezda,

pa te je prekril lunin sijaj.

Sedaj si ti,

moja zvesta duša,

ki svoji poti sledi. :) :)

32
~ nagajivka ~
20.12.2008 02:49

Mijau #30:

Glede haikov, ti bo znala verjetno Vilinčkova več povedat, jaz se šele “spogledujem” s to zvrstjo japonske poezije. Vse kar “vem” je to, da pri klasičnih – “vzhodnjaških” – trivrstičnicah velja pravilo s po 5/7/5 vrstičnimi zlogi, medtem, ko “zahodnjaške” oblike dopuščajo tudi druge možnosti. Naj me kakšen dober poznavalec haikov prosim popravi, če moj opis ni točen.

Pri enih in drugih haikujih pa naj bi šlo vedno za nek “meditativni” – miselni utrinek, ki se porodi hipno, med občuteno-doživetim zavedanjem narave. Zato sem se pa v #29 tudi pošalila na račun narave (in tebe) v znamenju telohov, pomladi in čebel … :)

“Idealen haiku” naj bi bil opremljen tudi s fotografijo, na kateri je avtor ujel ta veličastni, neminljiv trenutek med “zamaknjenim” (pozornim) opazovanjem narave, ki ga je prelil še v trivrstično – besedno obliko.

Vilinček ti bo verjetno znala povedat, da sta prvi dve vrstici (načeloma) kot ena misel, medtem, ko naj bi bila zadnja vrstica povzetek prejšnjih dveh.

Niko & Dragica sta mi nedavno pojasnila, da se pri haiku ne uporablja ločil (vejic, pik …) kakor tudi ne velikih začetnic. No, jaz jih zaenkrat uporabljam, ker se mi zdi, da na ta način nekako bolj smiselno ločim misel od “povzetka”. Če se bom pa kdaj bolj resno lotila tovrstnega načina izražanja, se bom pa seveda poglobila v zahtevnost pravil in jih tudi upoštevala.

Mijauu je bolje,
skrivnost hipermangana.
Sončna novica!

;)

33
~ nagajivka ~
20.12.2008 03:06

Vlatka #31:

Berem tvojo pesmico. No, tudi ti si vsekakor oseba, ki najraje slediš sama sebi in svoji poti. Še preveč! :) Jasno, da ti dovolim – vedno smeš kaj spesniti na ta blog.
Ma vsake pesmi(ce) sem in bom vedno vesela!

Po delovno pestrem tednu sem nocoj zakinkala na kavču in … spala kot top do malo prej. Zdaj pa zrem v noč kot kakšna nočna ptica in tudi sama pesnim, preden zlezem nazaj pod kovter. Če nič drugega imam sredi noči vsaj popoln mir, zato ga moram brž izkoristiti.

Grem sfiniširat in pripet hvalnico soncu. Pogrešam njegovo toploto in svetlobo v teh zimskih dneh. :(

p.s.: blagor tebi, ki vsaj dihaš skupaj z blagodejno obmorsko klimo.

34
20.12.2008 09:05

Hvala, Nagajivka.

Mislim, da sem s svojim haikujem v meglo brcnil. Tudi popravljen na 5-7-5 še vedno ne ponazarja veličastnega, neminljivega trenutka. Pravzaprav se mi vse bolj dozdeva, da je neminljiv, kar me žalosti.

Če bi pa to pospremil še s fotografijo, bi pa bila sploh katastrofa.

35
20.12.2008 16:59

Mijau; hehe … Za moje pojme nisi prav nič brcnil v meglo. Argument: saj si ti tudi del narave. Z vsemi telesnimi sokovi in ekstrakti v paketu vred, mar ne? :)))

Če pa tvoj veličastni trenutek še ni minil, ga pa večkrat iz sebe izlij.
(v obliki haikuja, mislim)
Bojda pomaga, pravijo …

p.s.: o šmrklju sem govorila!

… tokrat. ;)

36
vlatka
20.12.2008 19:07

nagajivka,

no, bom dihala malo še zate. :) :)

Ujemi moj korak.

Naj ti sledi

kot beli oblak,

ki čez nebo hiti.

Ujemi moj pogled.

Naj ti sledi

kot pastir ovčici,

na strmi planini.

Ujemi moj navdih.

Naj ti sledi

kakor ptič,

ko svoje otročke hrani.

Ujemo mojo roko.

Naj ti sledi

kot čopič

ki preko platna drsi.

Ujemi moj korak.

Pojdi z mano.

Bodi moja misel

in moj oblak.

(Vlatka K., 20. 12. 08, 19.07)

37
drmagnum
27.01.2009 22:51

Pozdrav na tvojo stran. Še se oglasim.