too much!

RAZOSEBLJEN SVET (prosta poezija)

Vse preveč, preveč besed …
Kot na polja bi brez konca
nasejali brez pomisli
plevosemje na gredice.
Tam kal vsaka spet in spet
rabi vetra, dežja, sonca,
da razseje se v širjave.
V zemlji črni, rdeči, kisli,
razbohoti se v bodice!

Vse preveč, preveč nasmehov …
ne le pristnih, nalezljivih,
dobrohotno darovanih,
brez fige v žepu podeljenih.
Temveč skritih izza grehov,
narejeno priučenih,
okrancljanih z vsem kičjem,
iz navade nametanih,
v sladotrsju vzgojenih.

Vse preveč je plitkotračja …
v brezplodju besedičja
iz dolgočasja porojeno
in spočeto iz osame.
Kot fazani sredi dračja
so med pokom iz gozdičja
uglašeni v skupne krike
begajoče izgubljenih …
Razosebljen svet omame!

  • Share/Bookmark
 
01
17.12.2008 20:43

Za tole pesem te bom še posebej pohvalil, nagajivka. :)

Ubežala si, česar sam še ne znam, strogi rimi (ABAB, ABBA, …) in pri tem nisi izgubila ritma. Bravo! :)

Vsebina pa tudi aktualna. “Vse preveč”! ;) Kar vleče me v odgovor. Bom zmogel? :oops:

02
~ nagajivka ~
17.12.2008 21:17

Hvala. Ja, malo sem se že prenažrla tistih klasičnih rimarskih form, kar je razumljivo, saj sem jih s polno paro šopala minulih 9 mesecev. No, ritmu se pa najbrž ne bom nikoli izognila, kajti prav ritem je moj opoj, moja droga, moja strast, moj ponor – naložen v kosteh.

Da ne znaš? O, znaš, znaš in zmoreš. Sicer pa – poizkusi.

03
17.12.2008 21:50

Naučimo se molčati

in izbirati besede

sejmo svoje dobre želje

kot najboljše žitno seme.

V pusto zemljo zasejati

ves plevel človeške bede

naj segnije naj propade

naj ga vroči kamen zmelje

zle ustnice naj bodo neme!

:)

Naučimo se smejati

brez zavor in brez strahu

nasmehniti ob sebi bitju

naj bo kralj ali berač

vse kar zmoremo mu dati

v dobrem, kakor tudi v zlu

človek je, kot vsak od nas

z njim živeti v tihožitju

pa čeprav je pust nergač.

:)

Naučimo se povedat´

kar na duši nam leži

brez poroga, brez žalitve,

le resnico, govorimo

ni se treba sprenevedat

saj prav nič manj ne boli

če štrik je iz zlatih niti tkan.

Če kletev preglasi molitve

vso človečnost izgubimo!

:oops:

Ni čisto tisto pravo, ne po vsebini, ne po uporabljenih besedah, vzorec rime in ritma pa sem mogoče le ujel? Počasi se zaganja kolesje po dolgotrajni suši. ;)

04
18.12.2008 13:12

Bin, uspelo ti je! :)

Bravo za vzorec rime in ritma. No, fajn. Bomo še kaj povadili v to smer, prav?

05
vlatka
19.12.2008 22:44

nagajivka,

joj, ali lahko pridem zraven, glede na to, da ne znam rimati?

Ja, moram pa reči, da si rojena pesnica. :) :)

06
~ nagajivka ~
20.12.2008 17:19

Vlatka – saj veš. Vedno! Vedno si dobrodošla s kakšno pesmijo. Rime ob tem ne igrajo nikakršne vloge. Napiši kaj v tvojem lastnem stilu, ko “te prime” in to je to. Saj se jaz tudi “odvajam” tistega klasičnega rimanja, ki pa je bilo (vsaj zame) nekako nujno potrebno, da sem pridobila nekaj kilometrine na tem področju. Izkušnje. Dobro izhodišče, podlago, za nadaljevanje ustvarjanja. Zdaj se lotevam tudi proste poezije, kot vidiš. Kaj bo “jutri”, “pojutrijšnjem” – ne vem. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da ne bom nikoli več rimala.
Pač, stvar obdobnega razpoloženja, trenutnega navdiha … (Moje mnenje)

Rojena pesnica pa še zdaleč nisem, saj je potrebno vsako veščino, (talenti gor ali dol) presneto dobro uriti in izpiliti. Osebno sem še daleč do tam, ko bi samo sebe upala poimenovati pesnica. Namreč: bolj kot spoznavam tovrstno ustvarjanje, bolj vem, da je še ogromno tega, česar ne vem, ne obvladam.
Ma važno, da ob ustvarjanju uživam(o), a ne!? :)

07
vlatka
20.12.2008 18:58

nagajivka,

jaz pa vem, da si. In ker vem, je to res, saj drugače ne more biti.

Če ne bi bila, bi ti povedala.

Pesem mora imeti tudi globino, ki da misliti, rime pa sploh niso pomembne, razen če si jit tako zastaviš.

Poznam nekaj ljudi, ki mislijo, da znajo pesniti in piđšejo pesmi, pa ne morem reči, da so pesniki. ;)

Ti kar veselo ustvarjaj.

No, eno sem napisala tako mimogrede, iz prve – na tvoj zadnji post. Morda bi bila potrebna obdelave, a je v redu tako…, boš še ti povedala svoje mnenje ;)

08
~ nagajivka ~
20.12.2008 22:20

Vlatka – #7:

Bom tvojo pesem iz zadnjega posta prilepila kar semle in jo tu “tehnično” pokomentirala, kajti tam ti bom pustila le mnenje na vsebino. Zakaj jo lepim sem? Ker si me tokrat presenetila s skoraj brezhibnim ritmom! Tvoje pesmi, kolikor sem jih iz tvoje zbirke prebirala, niso vpete v nek ritem in prav zato si zaslužiš mojo pohvalo, – tokrat si se dobro znašla tudi v tej smeri. Ti jo bom pa, brez zamere prosim, “secirala”, skupaj s čisto rahlimi popravki (samo ritma – in nikakor vsebine!), pa mi boš potem ti povedala, če se strinjaš, da je branje dodelane – še bolj tekoče ritmično. Prav? Seveda pa upoštevaj, da je to le moje mnenje ali ocena, že ki si izrazila željo … :)

——————————–

Oranžna krogla se vrti,

let metuljev jo bistri,

ptičje petje žvrgoli,

človek sam na poti čaka.

Senca zadaj se smeji,

čaka sonce, da jo greje,

———————————

do tu ritmično brezhibno!

——————————-

čebela cvetove preletava,

(čebela cvetje preletava)

igriva je in sanjava.

(vsa igriva in sanjava)

Drevo k tlom se sklanja,

(drevje proti tlom se sklanja)

Oblak dež naznanja,

(deževje črn oblak naznanja)

a ko pride veter mimo,

topline vsi si zaželimo.

Oranžna krogla se vrti,

človek se premakne,

misli odhitijo tja,

kjer sreča je doma

(tja, kjer sreča je doma)

———————————

Eko. Zdaj jo pa z “estetskimi popravki” še enkrat prilepim – za lažje branje.

——————————–

Oranžna krogla se vrti,

let metuljev jo bistri,

ptičje petje žvrgoli,

človek sam na poti čaka.

Senca zadaj se smeji,

čaka sonce, da jo greje,

čebela cvetje preletava,

vsa igriva in sanjava.

Drevje proti tlom se sklanja,

deževje črn oblak naznanja,

a, ko pride veter mimo,

topline vsi si zaželimo.

Oranžna krogla se vrti,

človek se premakne,

misli odhitijo tja …

tja, kjer sreča je doma.

——————————-

Vsebinsko, Vlatka, mi je pa tvoja pesem všeč, pove mi precej več, kot se morda zdi na prvi vtis. Jo bom še tam na kratko pokomentirala. :)

——————————

Tudi jaz sem (in bom) vedno vesela vsake konstruktivne kritike za svoje izdelke.

09
vlatka
20.12.2008 22:41

nagajivka,

jaz pišem iz prve. Pojma nimam o ritmih…., pišem, kar mi pade.

tako kot čopič, ki drsi po platnu. :)

So mi pa popravki všeč. Hvala :) :)