Arhiv za 10.12.2008
too much!

RAZOSEBLJEN SVET (prosta poezija)

Vse preveč, preveč besed …
Kot na polja bi brez konca
nasejali brez pomisli
plevosemje na gredice.
Tam kal vsaka spet in spet
rabi vetra, dežja, sonca,
da razseje se v širjave.
V zemlji črni, rdeči, kisli,
razbohoti se v bodice!

Vse preveč, preveč nasmehov …
ne le pristnih, nalezljivih,
dobrohotno darovanih,
brez fige v žepu podeljenih.
Temveč skritih izza grehov,
narejeno priučenih,
okrancljanih z vsem kičjem,
iz navade nametanih,
v sladotrsju vzgojenih.

Vse preveč je plitkotračja …
v brezplodju besedičja
iz dolgočasja porojeno
in spočeto iz osame.
Kot fazani sredi dračja
so med pokom iz gozdičja
uglašeni v skupne krike
begajoče izgubljenih …
Razosebljen svet omame!

  • Share/Bookmark